Rezultat lokalnih volitev v Franciji odločilno vpliva na izid volitev v senat, saj članov senata volivci ne izbirajo neposredno, temveč jih volijo izvoljeni predstavniki - župani ter regionalni oziroma lokalni svetniki. Tako velja, da so "lokalne volitve dejansko prvi krog senatnih volitev".
Javno mnenje je levici trenutno še manj naklonjeno kot pred pol leta, ko so potekale lokalne volitve. Glede na javnomnenjske raziskave predsednika Francoisa Hollanda podpira le 13 odstotkov Francozov, kar je rekordno malo, premierja Manuela Vallsa pa med 30 in 35 odstotkov.
Razlogi za nenaklonjenost levice v javnosti so ničelna gospodarska rast v prvem polletju, več kot desetodstotna brezposelnost in vladna kriza po odhodu treh ministrov konec avgusta. K priljubljenosti vlade ni pripomogla niti knjiga spominov, ki jo je objavila Hollandova nekdanja partnerka Valerie Trierweiler in ki predsednika države opisuje kot oportunista brez načel.
Večino v senatu od leta 2011 obvladuje levica, ki jo sestavljajo zeleni ter Hollandovi socialisti. Desnica, ki ima zdaj v zgornjem domu parlamenta 168 sedežev, bi morala za prevzem večine pridobiti najmanj sedem sedežev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Desnosredinske stranke so imele v francoskem senatu večino vse od nastanka pete republike leta 1958, levica pa si je večino prvič zagotovila na prejšnjih senatnih volitvah pred tremi leti.
V skladu s francosko ustavo senat skupaj z narodno skupščino obravnava in glasuje o predlogih zakonov ter mednarodnih sporazumih in pogodbah. Če bo senat poslej obvladovala desnica, bo tako lahko blokirala sprejetje zakonov, ki jim ni naklonjena.