Francoski milijarderji obljubljajo stotine milijonov evrov za obnovo katedrale Notre Dame

Francoski predsednik Emmanuel Macron je zatrdil, da bodo spomenik obnovili. Že danes pa je zasebna Fundacija za francosko dediščino po vsej Franciji začela zbiranje prostovoljnih prispevkov za obnovo enega od nacionalnih simbolov.

Premožnejši Francozi drug za drugim obljubljajo finančna sredstva za obnovo cerkve. Francoski milijarder Bernard Arnault je danes sporočil, da bo skupaj s svojim konglomeratom z luksuznimi izdelki LVMH podaril 200 milijonov evrov. Pred tem pa je njegov rival Kering, ki ga je ustanovil milijarder Francois Pinault ponudil 100 milijonov evrov za popolno obnovo pariške katedrale.

200 milijonov evrov pomoči je napovedal tudi francoski kozmetični velikan L'Oreal, 100 milijonov evrov pa francosko naftno podjetje Total. Tudi več drugih francoskih podjetij in bogatašev je napovedalo pomoč v višini več milijonov evrov.

Predsednica širše regije Pariza Ile-de-France Valerie Pecresse namerava medtem za obnovo katedrale nameniti deset milijonov evrov. Skupaj se je tako po oceni AFP zbralo že več kot 600 milijonov evrov.

Pariška županja Anne Hidalgo pa je predlagala organizacijo mednarodne donatorske konference za Notre Dame. Pomoč je že v ponedeljek obljubila tudi Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), ki je katedralo uvrstila na seznam svetovne dediščine leta 1991.

Številna francoska podjetja bodo pomagala na različne druge načine. Tako bo denimo letalska družba Air France zagotovila brezplačen letalski prevoz za vse, ki bodo pomagali pri obnovi.

Prvi mož francoskega lesarskega podjetja Charlois Sylvain Charlois pa je za radio Franceinfo dejal, da bodo za obnovo namenili najboljše hrastove hlode. "Obnova bo zagotovo trajala leta, če ne desetletja, in potrebovali bodo na tisoče kubičnih metrov lesa. Morali bomo najti najboljše primerke z velikim obsegom," je dejal.

Konstrukcija sedaj porušene strehe je bila narejena iz lesa, vsak tram pa narejen iz enega hrasta v tesnem prepletu, zaradi česar se je ta del strukture imenoval tudi gozd, piše AFP.

Denarno pomoč v višini 10.000 evrov sta medtem napovedali tudi madžarski mesti Szeged in Szekesfehervar. Prvemu je namreč Pariz pomagal pri obnovi mesta po poplavah leta 1879. Szekesfehervar pa se je za pomoč odločil, ker je njihovo cerkev leta 1601 v vojni z Otomanskim cesarstvom prav tako zajel požar.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je danes pozval vseh 28 držav članic, naj pomagajo pri obnovi znamenite katedrale ter spomnil na obnovo svojega rojstnega mesta Gdansk po drugi svetovni vojni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Vem, da bi lahko Francija to storila sama, ampak na nitki je nekaj več kot samo materialna pomoč," je dejal na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. "Veže nas nekaj pomembnejšega in globljega kot sporazumi," je dodal z mislijo, da je pariška katedrala nekaj, kar povezuje celo Evropo.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je po "črnem dnevu za vse, ki ljubijo Francijo in Pariz" napovedal pomoč komisije, če bo Francija to potrebovala.

Med drugim je pomoč že obljubila Nemčija.

Kasneje je tudi Evropska centralna banka napovedala, da bo pomagala pri obnovi, med drugim s finančnimi sredstvi.

Pomoč je obljubil tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Macronu je sporočil, da je pripravljen v Pariz poslati najboljše ruske konservatorje in druge strokovnjake, ki so že pomagali pri obnovah pomembnejših spomenikov svetovne dediščine, piše ruska tiskovna agencija Tass.

Gasilcem je danes uspelo po več kot 12 urah pogasiti ogenj, ki je huje poškodoval katedralo. V požaru sta se zrušila 93 metrov visoki stolpič in streha katedrale iz 12. stoletja, a celoten obseg škode še ni znan. Požar je izbruhnil v ponedeljek zvečer, okoli 23. ure so gasilci ocenili, da je konstrukcija zgradbe, vključno z zvonikoma, rešena. Okoli 3. ure so sporočili, da ponekod še tli, a je požar popolnoma pod nadzorom, dopoldne pa, da je požar popolnoma pogašen.

Zaenkrat ni znano, zakaj je začelo goreti, so pa na katedrali potekala obsežna obnovitvena dela, ki bi po oceni gasilcev lahko bila vzrok. Preiskava se je sicer že začela in ponoči so zaslišali delavce, ki so opravljali dela na cerkvi.

Notredamska katedrala sodi med zakladnice svetovne gotske arhitekture. Nazadnje je utrpela večjo škodo med francosko revolucijo v 18. stoletju med nasiljem proti katolikom. Obe svetovni vojni pa je prestala večinoma nepoškodovana.