Evroskeptiki v evropskem parlamentu kujejo koalicije

Rekord evroskeptikov

Stranke, ki jih je mogoče uvrstiti med evroskeptične, so na tokratnih evropskih volitvah nedvomno zabeležile rekord, a sedaj je pred njimi izziv, ali bodo uspele oblikovati koalicije za ustanovitev političnih skupin. Za to potrebujejo najmanj 25 poslancev iz najmanj sedmih članic unije. Rok za oblikovanje političnih skupin je 24. junij.

Upoštevajoč evroskeptične politične skupine v sedanjem Evropskem parlamentu - združeno levico (GUE/NGL) s 35 sedeži, mehke evroskeptike Evropske konservativce in reformiste (ECR) s 57 sedeži, trde evroskeptike Evropo svobode in demokracije (EFD) z 31 sedeži - ter nepovezane poslance s 33 sedeži, ki običajno težijo k evroskepticizmu, imajo ti sedaj skupaj 156 ali približno petino od 766 sedežev.

Upoštevajoč tokratne volitve - uradnih izidov še ni - ima združena levica 45 sedežev, kar je deset več kot doslej, ECR 46 sedežev, torej enajst manj, EFD 38 ali sedem sedežev več, nepovezanih poslancev je 41. Skupaj torej 170 od 751 sedežev ali okoli 23 odstotkov.

Pri tem je treba upoštevati še 60 novoizvoljenih evropskih poslancev, ki se še niso opredelili in so prav tako bazen za oblikovanje evroskeptičnih koalicij. Če prištejemo še njih, je evropskih poslancev, ki ne sodijo v eno štirih tradicionalno proevropskih skupin, 230 ali skoraj tretjina parlamenta. Med 60 neopredeljenimi poslanci so tudi takšni, na primer Igor Šoltes, ki se bodo po pričakovanjih pridružili eni od štirih proevropskih strank.

Razdrobljenost evroskeptikov

Analitiki, ki trdijo, da se vpliv evroskeptikov na krojenje evropske politike ne bo občutno povečal, izpostavljajo njihovo nehomogenost in velike ideološke razlike. Skupno jim je nasprotovanje obstoječi ureditvi in eliti, a vprašanje, čemu nasprotujejo, da zelo različne odgovore: evru, EU kot celoti, priseljencem, Bruslju, tehnokratskim institucijam ...

Na skrajni desnici so izrazito nacionalistične stranke z rasističnimi oziroma antisemitskimi elementi: nemški neonacisti, ki so dobili en sedež v Evropskem parlamentu, grška Zlata zora, madžarski Jobbik in bolgarska Ataka.

Nato sledi klasična skrajna desnica: francoska Nacionalna fronta z Marine Le Pen, italijanska Severna liga, nizozemska Stranka za svobodo Geerta Wildersa, avstrijski svobodnjaki (FPÖ), belgijski Vlaams Belang z enim sedežem.

Nato bolj ali manj trdi evroskeptiki: britanski Ukip z Nigelom Farageom, Danska ljudska stranka, Švedski demokrati in Finci (prej Pravi Finci), britanski konservativci Davida Camerona, poljska Zakon in pravičnost (PiS) ter protievrski italijanski Beppe Grillo s Petimi zvezdami in protievrska Alternativa za Nemčijo.

Na skrajni levici so stranke v južnih članicah, ki nasprotujejo strogi fiskalni disciplini. Grška Siriza je požela največ glasov, dobro sta se odrezali tudi španska Podemos in portugalska skrajna levica.

Marine Le Pen išče še dve zaveznici za svobodo

Velika zmagovalka evropskih volitev v Franciji, Nacionalna fronta na čelu z Marine Le Pen, je takoj po volitvah pohitela v Bruselj povedat, da štiri zaveznike že ima, dva pa bo zagotovo še dobila. Ob njej so sedeli Geert Wilders iz nizozemske Stranke za Svobodo, Matteo Salvini iz italijanske Severne lige ter člana avstrijskih svobodnjakov in belgijske Vlaams Belang.

Le Penova je v Bruslju zatrdila, da se zagotovo ne bo povezala z Jobbikom, Zlato zoro in Atako, ker je med njimi preveč razlik. Skrajno neverjetno je, da bi se Francozinja povezala z nemškim neonacistom. Snubila naj bi Švedske demokrate, a nekateri analitiki menijo, da se ti pred jesenskimi nacionalnimi volitvami ne bodo želeli izreči za nobeno evropsko stranko. Drugih možnosti ni prav veliko.

Ko je Nigel srečal Beppeja

Farage se pogaja z italijanskimi Petimi zvezdami s 17 sedeži, potem ko mu je Severna liga ušla k Le Penovi. Kljub prisrčnemu skupnemu sporočilu za javnost po sredinem sestanku z naslovom Upornika z razlogom - ko je Nigel srečal Beppeja, so pogajanja s Farageom v Petih zvezdah sprožila nezadovoljstvo, češ da njihovo gibanje nima nič skupnega s Farageom. Farage je po srečanju dejal, da bi se lahko skupaj zelo zabavali s povzročanjem težav Bruslju, Grillo pa, da so "uporniki z razlogom, ki bodo žvižgali med maršem."

Tudi obstoj Farageove politične skupine ni samoumeven. Njihovi slovaški partnerji se ne vračajo v Evropski parlament, tudi njihovi finski in danski partnerji niso prepričani, da bodo ostali v EFD. Finci so se na primer minuli teden pogajali tako z ECR kot s Farageom. Napoveduje se še oster boj Faragea in Le Penove za šov in prostor.

Zmerni evroskeptiki snubijo Flamce

Zmerni evroskeptiki, med katerimi prevladujejo Cameronovi britanski konservativci in poljska Zakon in pravičnost, se spogledujejo z Novim flamskim zavezništvom Barta De Weverja, ki je nakazal, da bo zapustil Zelene. Sicer pa je Alternativa za Nemčijo s sedmimi sedeži nakazala, da bi želela sodelovanje z ECR, a Cameron bo na to težko pristal, saj želi dobre odnose z nemško kanclerko Angelo Merkel.