Lanske volitve 751 evropskih poslancev sta zaznamovala krepitev evroskepticizma in opozorilo, da je tokratni mandat Evropskega parlamenta še zadnja priložnost za zmerne evropske stranke, da izvedejo nujne reforme in EU vrnejo ljudem.
To opozorilo je veljalo tudi novi Evropski komisiji Jean-Clauda Junckerja, ki jo je parlament po napornih zaslišanjih - ta so odnesla slovensko komisarsko kandidatko Alenko Bratušek - potrdil oktobra.
Zaupanje v unijo je v letih krize močno upadlo in nove institucije EU so delo lani začele z obljubami o ljudem prijaznejši proračunski disciplini, vlaganjih, krepitvi enotnega trga in konkurenčnosti EU ter boja proti izogibanju davkom. Zaskrbljujoča ostaja predvsem visoka brezposelnost mladih, za vročo kri pa poleg tega vedno poskrbijo težave Grčije in njena pogajanja s posojilodajalci, potem ko je oblast v Atenah v začetku leta prevzela leva Siriza.
Junckerjeva komisija je kot odgovor na gospodarske izzive Evrope med drugim zasnovala naložbeno ofenzivo, ki naj bi v treh letih spodbudila za najmanj 315 milijard evrov zlasti zasebnih investicij. Naložbeni projekt naj bi začel s polno paro delovati jeseni, a najprej morajo parlament in članice doseči dogovor o zakonodaji. Parlament nasprotuje načinu financiranja projekta in želi več besede pri odločanju.
Že takoj na začetku mandata nove komisije je odnose med bivšim dolgoletnim premierjem Luksemburga Junckerjem in parlamentom zaostrila davčna afera LuxLeaks, ki je razkrila davčne ugodnosti za multinacionalke v Luksemburgu.
Zaradi razkritij je parlament konec novembra na zahtevo evroskeptične desnice celo glasoval o nezaupnici komisiji, a jo je pričakovano zavrnil. So pa poslanci nato februarja vzpostavili poseben odbor, ki bo šest mesecev preiskoval davčne nepravilnosti v državah članicah in nato oblikoval priporočila.
Za precej razburjenja v poslanskih vrstah je decembra poskrbel še načrt dela za leto 2015, v katerem je komisija v imenu izboljšanja zakonodaje EU predvidela umik več deset zakonodajnih predlogov, med njimi svežnja o krožnem gospodarstvu, ki ga je predlagal bivši komisar za okolje Janez Potočnik.
Po vzponu Islamske države in januarskih terorističnih napadih v Parizu se je močno okrepila razprava o boju proti terorizmu, še posebej o tem, kako omejiti nevarnost t. i. tujih borcev. Poslanci predvsem svarijo, da je treba poiskati ravnotežje med varnostjo ter svobodo in varovanjem zasebnosti.
Za sporno temo se je znova izkazala direktiva o uporabi podatkov o letalskih potnikih (PNR), ki so jo poslanci več let blokirali, nato pa so februarja pod pritiskom držav le pristali, da jo bodo še letos podprli. Pri tem vztrajajo tudi pri napredku pri prenovi zakonodaje EU o varstvu podatkov, kjer se zatika na strani članic.
Nič manj vroča ni razprava o tem, kako bi morala EU odgovoriti na nezadržen val prebežnikov, ki prihajajo preko Sredozemskega morja, pri čemer jih je samo letos umrlo že 1800.
Kot so poslanci zapisali aprila v nezakonodajni resoluciji na to temo, mora unija predvsem narediti vse, da prepreči nove tragedije, npr. z razširitvijo mandata in povečanjem sredstev za operacijo Triton. Poslanci tudi odločno podpirajo sistem zavezujočih kvot za porazdelitev prosilcev za azil med državami EU. Komisija je nedavno predstavila okviren predlog za uvedbo kvot, ki ga bo prihodnji teden podrobneje opredelila. Vprašanj je še veliko, članice zavezujočim kvotam v glavnem nasprotujejo.
Že iz prejšnjega mandata se vleče še ena tema, ki ostaja na vrhu poslanske agende - pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu z ZDA (TTIP). Resolucijo o napredku v pogajanjih bo parlament sprejemal na plenarnem zasedanju junija, se pa o tem že nekaj časa izrekajo pristojni odbori parlamenta - in tudi številni evropski poslanci.
V odborih so tako pripravili na stotine amandmajev. Največ skrbi vzbujajo zaščita evropskih standardov na področju okolja in prehrane, varovanje podatkov, posledice za storitveni sektor in mehanizem za reševanje sporov med državo in vlagateljem. Poslanci ves čas tudi kritizirajo tajnost pogajanj in so pred meseci vendarle dobili vpogled v pogajalske dokumente.
Močno so poslance zaposlovali kriza v Ukrajini in odnosi z Rusijo ter vzhodnim sosedstvom, čeprav na področju zunanje politike nimajo pristojnosti. So pa lahko septembra lani z veliko večino ratificirali sporazum o pridružitvenem sporazumu unije z Ukrajino, in to simbolično vzporedno s potrditvijo sporazuma v ukrajinskem parlamentu.
V senci zaostrovanja odnosov med EU in s plinom bogato Rusijo je potekala tudi razprava o energetski uniji, strategijo katere je komisija razgrnila februarja in katere temeljni cilj je zmanjšanje energetske odvisnosti EU od Rusije. Poslanci jo načeloma podpirajo, se pa razlikuje njihov pogled na prioritete unije, predvsem v smislu okolja proti konkurenčnosti.
Statistika, ki jo beleži spletna stran MEPRanking.eu in se sicer ves čas spreminja, slabo leto dni po volitvah kot najaktivnejšega evropskega poslanca iz Slovenije izpostavlja Igorja Šoltesa (Verjamem/Zeleni), kot najmanj pa Lojzeta Peterleta. Med vsemi poslanci je Šoltes na 50., Peterle pa na 547. mestu.
Drugi najaktivnejši poslanec iz Slovenije je Ivo Vajgl (Alde/DeSUS), ki je med vsemi poslanci na 115. mestu. Na slabem oz. manj aktivnem koncu slovenske lestvice pa je tik pred Peterletom Romana Tomc, ki je med vsemi poslanci na 534. mestu. Med vsemi 751 poslanci je sicer na prvem mestu Hrvat Ivan Jakovčić (Alde), na zadnjem pa Nemec Thomas Händel (GUE/NGL).