Kako bo ravnala Makedonija, ko bosta Avstrija in Slovenija za migrante zaprli meje?
Stališče Makedonije je, da je izpostavljena resnim varnostnim tveganjem in stroškom. Prehod azilantom bo dovolila, dokler jih bodo sprejemale ciljne države. Seveda, ko je Avstrija sprejela ukrep, da bo v državo spustila samo določeno število migrantov in so zaostrili migrantsko politiko tudi do migrantov iz Sirije, Afganistana in Iraka, je podobne ukrepe sprejela Makedonija. Je pa nekaj zanimivo. Medtem ko Avstrija, Poljska, Madžarska, Slovaška, Slovenija in Češka odprto pozivajo Makedonijo, da zapre mejo z Grčijo, po drugi strani levičarji v »stari Evropi«, torej socialistični politiki iz Nemčije in Nizozemske, pozivajo Makedonijo, naj pusti mejo odprto. Pri tem grozijo, da bi zaprtje meje lahko poslabšalo naše odnose z Grčijo. Gre že za kar pregovorno evropsko neodločnost, odsotnost skupne politike in željo, da se odloži rešitev težave za vsako ceno.
Ali imate dovolj kadrov, da zaustavite naval migrantov, če bo morala Makedonija zapreti meje?
Do zdaj so migranti prihajali izključno skozi mejni prehod Gevgelija, ker so jim tako svetovali organizatorji prevozov in seveda tudi grški varnostni organi, ko so prišli v atensko pristanišče. Če bo Makedonija primorana zapreti meje, ker bodo to storili tudi severno od nas, lahko pričakujemo, da bo masa migrantov najprej skušala s fizično silo, s pomočjo javnega mnenja in drugih metod deblokirati mejni prehod pri Gevgeliji. No, v preteklih primerih, ko je Makedonija uvedla sistem registracije azilantov in prepovedala prehod ljudem, ki niso iz Sirije, Iraka in Afganistana, smo že imeli poskuse preboja policijskega kordona, šivanja ustnic pred kamerami, ležanja na železniških tirih in drugih dramatičnih oblik migrantskih protestov. Toda na koncu so ti ljudje dojeli, da Makedonija misli resno in da ne bo popustila. Ta del meje je zdaj relativno dobro zavarovan, in sicer z dvojno žičnato ograjo na delih, ki bi se lahko uporabljali za ilegalne prehode. Ko bo Makedonija prisiljena povsem zapreti mejo, lahko pričakujemo, da se bodo migranti napotili proti Bolgariji in Albaniji (z možnostjo prehoda morske meje med Albanijo in Grčijo).
Torej pričakujete, da bodo migranti našli nove poti.
Da. Zaprtje meje lahko pomeni vzpostavitev novih migrantskih poti: po morju do Italije, po kopnem prek Albanije in Črne gore do Hrvaške in Slovenije ali pa povsem nove poti čez Bolgarijo in Romunijo do Madžarske. Če bo Makedonija kratko- ali srednjeročno ostala glavni izbor azilantov (in seveda grških varnostnih organov, ki usmerjajo azilante proti Makedoniji, ker se zavedajo, da so naši politični odnosi z Grčijo zelo slabi), obstaja možnost prehoda meje pri Bitoli. Sicer je značilnost naše meje, da je zelo gorata in z jezeri in ni ugodna za prehod z družinami, toda po drugi strani to pomeni, da jo je tudi težko zavarovati, če jo prestopajo manjše skupine moških.
Bolgarija med migranti ni najbolj priljubljena, bi bila pa zanje to očitno najbolj optimalna opcija.
Bolgarija ne skriva, da ni naklonjena tej možnosti. Bili so celo primeri, ko so policisti s strelnim orožjem skušali zaustaviti agresivne skupine azilantov. Poleg tega imata Bolgarija in Grčija dobre medsebojne odnose, zato grške oblasti pazijo, da migrantov ne napotijo proti Bolgariji. Vendar ne glede na vse to, če bodo politične razmere v Grčiji zaradi zapore meje z Makedonijo nevzdržne, sta Bolgarija in Albanija možnosti za prehod migrantov.
Kakšno je razpoloženje v Makedoniji do migrantov?
Po eni strani vsi v Makedoniji sočustvujejo z azilanti. Leta 1999 smo že bili ciljna država za tisoče beguncev s Kosova, zato tudi zdaj delamo vse, kar lahko, da pomagamo azilantom, ki prihajajo iz Turčije in Grčije. Toda sedanja težava je v tem, da v nasprotju z letom 1999 velike sile, predvsem ZDA, ne bodo zagotovile miru na Bližnjem vzhodu in uredile težave pri njenem izvoru. Za zdaj nič ne kaže, da se bo begunska kriza ustavila, še posebej ker Nemčija in druge ciljne države še kar sprejemajo ljudi z Bližnjega vzhoda, zato lahko pričakujemo, da bo proti Evropi krenilo še več ljudi. Glede na evropsko politično radikalizacijo, ki jo je povzročila kriza, lahko vidimo, kako disfunkcionalen del sveta izvaža svojo disfunkcionalnost v Evropo, katere politična stabilnost postaja odvisna od Rusije, Turčije in Irana. Razmere so nevzdržne tudi z moralnega stališča, ob upoštevanju, da je Turčija za azilante varna država, toda kljub temu jih je na stotine, veliko tudi otrok, umrlo na poti h grškim otokom.