Kot je ob prihodu na izredno zasedanje notranjih ministrov EU v Bruslju danes dejala notranja ministrica o odločitvi Nemčije in Avstrije za začasno uvedbo nadzora na meji, za zdaj ne vplivata na razmere v Sloveniji, ki natančno spremlja dogajanje v sosednjih državah in ustrezno prilagaja svoje dejavnosti. O tem, ali se bo tudi Slovenija odločila za ta ukrep, je po njenih besedah preuranjeno govoriti.
V schengenskem prostoru, kjer lahko Evropejci potujejo brez sistematičnega preverjanja potnih listin, je mogoče v izjemnih okoliščinah začasno ponovno uvesti nadzor na mejah. Schengenska pravila so bila nazadnje spremenjena leta 2013, reformo je sprožila arabska pomlad. Sedaj so ob izjemnem pritisku beguncev na evropske meje znova na preizkušnji.
Schengen je sicer poleg evra najbolj otipljiva korist članstva v uniji. Zato je uvedba nadzora v območju, katerega smisel obstoja je, da nadzora v njem ni, občutljiva tema.
Notranji ministri EU so sicer na kriznem sestanku o begunski krizi pričakovano potrdili julijski dogovor, ki predvideva premestitev 40.000 beguncev iz Italije in Grčije po drugih članicah unije v prihodnjih dveh letih. Ciljna številka 40.000 sicer še ni dosežena. Obljubili so, da jo bodo dosegli do konca leta.
Dan pred sestankom je Nemčija zaradi velikega pritiska beguncev začasno ponovno uvedla nadzor na mejah, predvsem na meji z Avstrijo. Njenemu zgledu sta že sledili Češka in Slovaška. Tudi Poljska je napovedala, da bo ob prvih znakih kakršne koli grožnje ponovno uvedla nadzor na mejah.
Začasen nadzor na meji z Madžarsko bo uvedla tudi Avstrija. Avstrijski kancler Werner Faymann je v ponedeljek tudi napovedal, da bo Avstrija v pomoč policiji pri obvladovanju navala beguncev, ki se v državo zgrinjajo pretežno iz Madžarske, poslala vojsko. 2200 vojakov bo pomagalo predvsem znotraj države, pomoč pa bodo policistom nudili tudi pri nadzoru na meji, je napovedal avstrijski kancler.
Slovenski policisti so sicer v soboto na mejnem prehodu Šentilj na poti iz Slovenije v Avstrijo prijeli 21 tujih državljanov iz Afganistana in Irana, ki jih je prevažal 43-letni državljan Romunije. Tega so že priprli. Ta skupina zajetih tujcev je doslej največja, kar so jih letos izsledili slovenski policisti.
Združeni narodi so v ponedeljek ocenili, da bi morala biti Evropa do beguncev velikodušna. Evropski politiki bi se morali zgledovati po velikodušnosti, ki jo do migrantov kažejo evropski državljani, in bi morali predstaviti veliko učinkovitejše migracijske politike, kot so jih doslej, je ob odprtju 30. zasedanja sveta ZN za človekove pravice v ponedeljek poudaril visoki komisar ZN za človekove pravice Zejd al Husein.
Tudi papež Frančišek je ponovno pozval Evropo, naj sprejme begunce, ter obenem poudaril, da je pomembno "sprejeti ljudi takšne, kakršni so". Obenem je povedal, da so predstavniki Vatikana našli dve begunski družini, ki ju bodo sedaj nastanili v dveh stanovanjih v neposredni bližini Vatikana.
Svet EU pa je prižgal zeleno luč za začetek druge faze boja proti tihotapcem migrantov in beguncev preko Sredozemskega morja. Države članice EU so se strinjale, da so bile cilji prve faze EUNAVFOR Med glede zbiranja obveščevalnih podatkov izpolnjeni in da se zdaj lahko začne tudi dejanski boj proti tem tihotapce. Zdaj bodo plovila članic EU lahko v mednarodnih vodah tudi prestrezala čolne z migranti in aretirala domnevne tihotapce ter na tak način poskušala zajeziti val migrantov preko Sredozemskega morja.
V operaciji naj bi sodelovala tudi slovenska ladja Triglav s posadko in s še do šestimi pripadniki. Sedaj so v poveljstvu v Rimu trije slovenski pripadniki. Ladja Triglav je trenutno še v remontu, pripravljena pa naj bi bila do konca meseca.
Slovenska vlada je v ponedeljek tudi odločila, da bo Slovenija a podlagi prošnje za pomoč pri nastanitvi beguncev prek mehanizma civilne zaščite EU iz državnih rezerv zaščite in reševanja Madžarski pomagala s pošiljko desetih šotorov.
Na Madžarsko je sicer v nedeljo prispelo rekordnih 5809 beguncev. Do ponedeljkova popoldneva je v državo prispelo še dodatnih 5353 beguncev, večinoma iz Sirije, Afganistana in Pakistana.
Naval beguncev na državo je toliko večji pred za torek predvideno uvedbo strožje zakonodaje glede prečkanja meje, ki za nezakonit vstop v državo predvideva do treh let zapora. Pet let zapora medtem grozi tistim, ki bodo ob nezakonitem vstopu v državo povzročili materialno škodo. Določilo je namenjeno beguncem, ki bi prerezali žičnato ograjo na meji, da bi lahko vstopili iz Srbije na Madžarsko.
Madžarska policija je sicer v ponedeljek z žico zaprla še zadnji del meje s Srbijo. Gre za kakih 40 metrov dolg odsek pri mejnem prehodu Röszke, ki je bil doslej glavna vstopna točka za begunce, ki na Madžarsko prihajajo iz Srbije.
Madžarska je v ponedeljek tudi prenehala z registracijo na tisoče migrantov, ki v državo prihajajo preko meje s Srbijo, in ljudi sama prevaža neposredno na madžarsko-avstrijsko mejo. O tem so poročali madžarski mediji in aktivisti, za francosko tiskovno agencijo AFP pa je to potrdil tudi tiskovni predstavnik agencije ZN za begunce (UNHCR) na Madžarskem.
V Sloveniji se je sicer ponovno sestala skupina, zadolžena za pripravo na morebiten prihod večjega števila migrantov. Kot je pojasnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, bi Slovenija ta teden, če bi prišlo do nenadnega prihoda večjega števila migrantov, lahko nastanila nekaj tisoč ljudi, kapacitete pa se dnevno povečujejo. Kot je poudaril, pa je vse odvisno od toka dogodkov, sploh pa od migrantskih poti po torku, ko bo na Madžarskem začel veljati nov zakon o nezakonitih migracijah.