"V nekem trenutku bo komisija začela uveljavljati kazni za neplačane zneske," je v Bruslju danes poudaril začasni evropski komisar za finančno načrtovanje in proračun Jacek Dominik. S temi besedami je odgovoril na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo britanski premier vztrajal in do 1. decembra ne bo vplačal manjkajočih sredstev.
Dominik je tudi ponovil, da Velike Britanije izdani račun ne bi smel presenetiti, saj je postopek prilagajanja proračuna že utečen, vključuje pa tako številke, ki jih je posredovala Velika Britanija sama, kot tudi britanske uradnike, ki prej niso izrazili kakršnega koli nasprotovanja.
"Odziv me je presenetil," je povedal o Cameronovem besu. "Ni bilo znakov, da so imeli težave s to številko," je dodal pristojni komisar.
Na vprašanje, ali bi lahko z britanskim premierjem dosegli politični dogovor, je Dominik odgovoril, da tega ne verjame. Poračun namreč temelji na formuli, s katero so se strinjale vse članice EU in bi jo lahko spremenili le s spremembo zakonodaje. To pa bi pomenilo odprtje Pandorine skrinjice, je opozoril.
Dominik je Veliko Britanijo spomnil še, da ne morejo izbirati delov evropske zakonodaje, ki jih bo spoštovala. Izpostavil je proračunski popust ali rabat, ki ga je Veliki Britaniji leta 1984 izborila takratna premierka Margaret Tatcher. Velika Britanija ne more ugovarjati zahtevi po doplačilu, medtem ko strogo vztraja pri izpolnjevanju dogovora o rabatu, je menil komisar.
Vprašanje dodatnega vplačila v evropsko blagajno je še posebej občutljivo v luči načrtovanega referenduma o članstvu Velike Britanije v uniji, saj je voda na mlin evroskeptikom. Cameron je v petek na vprašanje, kako bo to vplivalo na razpravo o izstopu Otoka iz unije, odgovoril: "Pomaga zagotovo ne."
Poleg Velike Britanije bi morali po bruseljskem poračunu dodaten denar v proračun EU vplačati tudi Italija in Nizozemska ter celo Grčija, ki se komaj kobaca iz primeža finančne in gospodarske krize. Nizozemska bi morala doplačati okoli 642,7 milijona evrov, Italija 340,1 milijona evrov, Grčija pa 89,4 milijona evrov.
Največ naj bi dobila iz blagajne EU Francija - dobro milijardo evrov. Nemčija naj bi dobila povrnjenih 779,2 milijona evrov. Denar naj bi dobila vrnjen tudi Slovenija - po bruseljski tabeli 17,9 milijona evrov.