EU opozarja Veliko Britanijo, naj je ne izsiljuje z izseljenci

V odgovoru na pismo britanskih parlamentarcev o zaščiti Britancev v EU je poudaril, da državljani ne smejo postati pogajalsko orodje, ter zavrnil njihov poziv k pogovorom o položaju izseljencev pred začetkom uradnega ločitvenega postopka.

Skupina britanskih poslancev je pred časom Tusku poslala pismo s pozivom k zaščiti pravic Britancev v članicah EU po izstopu Otoka iz unije in s predlogom, naj ta problem enkrat za vselej reši vrh EU na decembrskem zasedanju.

"Vaše pismo sem prebral z velikim zanimanjem (...) Tako kot vi bi se tudi jaz rad izognil položaju, ko bi državljani postali pogajalsko orodje," je zapisal Tusk v odgovoru na britansko pismo. Da se to ne bi zgodilo, bo treba po njegovih besedah najti celovite rešitve, ki bodo za razliko od lepo zvenečih besed državljanom dejansko zagotovile varnost.

Ob tem je predsednik Evropskega sveta zavrnil predlog o razpravi o tem vprašanju na decembrskem vrhu. To bi pomenilo, da bi se ločitvena pogajanja morala začeti že decembra. EU je pripravljena, vendar pa je to mogoče le, ko Velika Britanija sproži ločitveni postopek, je poudaril.

Tusk se je odzval tudi na navedbe britanskih poslancev, da glavni pogajalec EU o brexitu Michel Barnier z zavračanjem pogovorov z Londonom povzroča zaskrbljenost in negotovost med izseljenci, tako med Britanci kot med drugimi državljani unije.

"To je zelo zanimiv argument. Edini problem je v tem, da nima nič opraviti z realnostjo. Se ne strinjate, da je edini vir zaskrbljenosti in negotovosti odločitev o brexitu ter da je edini način za odpravo strahov in dvomov vseh državljanov čimprejšnji začetek pogajanj na podlagi 50. člena pogodbe EU?" je zapisal Tusk.

Še eno opozorilo Veliki Britaniji je prišlo včeraj od šefa evroskupine Jeroena Dijsselbloema, ki je poudaril, da London po brexitu ne more ostati glavno finančno središče v EU, če za Veliko Britanijo ne bodo veljala evropska finančna pravila. "Pri tem ni alternative," je poudaril.

V Bruslju je bil sicer včeraj prvi sestanek glavnega pogajalca EU o brexitu Barnierja s predstavniki članic EU in Evropskega parlamenta. Namen tega "tehničnega seminarja" je bil opredeliti odprta vprašanja in poenotiti razumevanje ločitvenega procesa, a kakšni konkretni rezultati vsaj za zdaj niso znani.

Brez sprožitve ločitvenega postopka ne bo pogajanj in tudi ugibanj ne, so bili s komentarji skopi v Evropski komisiji. Na vprašanje, ali verjamejo, da bo uspelo 27 članic oblikovati skupno stališče o brexitu, so odgovorili le še to, da je treba za opredelitev skupnega stališča začeti pogajanja, za kar pa mora London najprej sprožiti 50. člen pogodbe EU.

Sestanka z Barnierjem so se udeležili predstavniki 27 članic unije, ne pa tudi Velike Britanije. Slovenijo je zastopal generalni direktor za evropske zadeve in politično bilateralo na ministrstvu za zunanje zadeve David Brozina.

Britanska premierka Theresa May je napovedala, da bo ločitveni proces sprožila do konca marca prihodnje leto. Na decembrskem vrhu unije se od nje pričakuje konkretnejši časovni načrt.

Ločitveni postopek se začne s sprožitvijo 50. člena lizbonske pogodbe. Ta člen določa, da članica, ki se odloči za izstop, o svoji nameri obvesti Evropski svet. Nato se unija v dveh letih izpogaja o sporazumu s to članico, ki opredeljuje pogoje za izstop ob upoštevanju okvira za prihodnje odnose. Eno ključnih odprtih vprašanj je, kaj bo pokrival izstopni sporazum.

V Bruslju uradno časovnega načrta za brexit ne komentirajo, neuradno pa bruseljski viri pravijo, da bi bilo iz praktičnih in političnih razlogov zaželeno izstop izvesti do naslednjih evropskih volitev in novega institucionalnega cikla leta 2019.