Najprej se bodo danes sestali finančni ministri držav v območju evra, ki bodo pregledali izvajanje programov pomoči za Grčijo in Ciper, pri čemer ni pričakovati odmevnih odločitev, ter razpravljali o še preostalih odprtih vprašanjih glede neposredne dokapitalizacije bank iz evropskega reševalnega mehanizma ESM.
Po koncu evroskupine se bodo ministrom držav z evrom pridružili še preostali kolegi in kot opazovalci tudi predstavniki Evropskega parlamenta, da se pogovorijo o odprtih vprašanjih v pogajanjih o medvladnem sporazumu o enotnem skladu za reševanje bank, ki je eden dveh temeljnih gradnikov drugega stebra bančne unije.
Vsaka članica naj bi v sklad prispevala 0,8 odstotka kritih vlog vseh kreditnih institucij v državi. Odprtih vprašanj je še ogromno, na primer način in hitrost polnjenja sklada, način odločanja o uporabi sredstev iz sklada, merila za izposojanje med nacionalnimi razdelki ter odnos med nacionalnimi razdelki in združenimi sredstvi.
Razpravo o drugem stebru bančne unije bodo finančni ministri EU nadaljevali v torek, ko se bodo osredotočili na preostale vidike, povezane z enotnim organom za nadzor nad izvajanjem pravil o urejeni sanaciji ali likvidaciji bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev in gospodarstva, o katerih se pogajajo s parlamentom.
Namen torkove razprave je približati stališče članic parlamentu in tako utreti pot do dogovora, za katerega ni več veliko časa, saj so si ministri zastavili cilj, da do 11. marca najdejo končne rešitve, da se vse pravne podlage sprejmejo do evropskih volitev in da se medvladni sporazum podpiše maja.
Evropski parlament ostro nasprotuje medvladnemu sporazumu o skladu za reševanje, saj ga je ta izrinil iz procesa odločanja, zato se dodatno zapleta tudi v tristranskih pogajanjih. Dileme, ali medvladni sporazum bo, sicer ni, obstajajo pa določene točke, na katerih bi bilo stališče članic in parlamenta mogoče približati, na primer način odločanja o reševanju bank.
