EU bi lahko podražila uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske

Komisija je v sklopu preiskave, ki jo je začela oktobra lani, proučila tudi možne posledice uvedbe dodatnih carin na uvoznike ter uporabnike električnih avtomobilov, stopila je tudi v stik s kitajskimi oblastmi, da bi skupaj našli rešitve za problematiko, ki bi bile skladne s pravili in načeli Svetovne trgovinske organizacije (WTO), so sporočili iz Bruslja.

V tem kontekstu so danes v Bruslju predhodno razkrili tudi višino predvidenih dodatnih carin za uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske. Če v pogovorih s kitajskimi oblastmi ne bo prišlo do preboja, bo EU te carine začasno obračunsko uvedla s 4. julijem, dejansko pa bi jih lahko carinske oblasti v uniji začele pobirati šele ob dokončni odločitvi za uvedbo kazenskih carin. Do te naj bi prišlo najpozneje v štirih mesecih po uvedbi začasnih ukrepov.

Za avtomobile največjega kitajskega izdelovalca električnih avtomobilov BYD naj bi uvedli dodatno carino v višini 17,4 odstotka, za avtomobile podjetja Geely 20-odstotno in za avtomobile izdelovalca SAIC 38,1-odstotno.

Za ostale izdelovalce - pri tem ne gre le za kitajska podjetja, ampak tudi za globalne multinacionalke, ki električne avtomobile izdelujejo v največjem azijskem gospodarstvu - naj bi veljala povprečna 21-odstotna dodatna carina, če bodo v preiskavi Bruslja sodelovali, in 38,1-odstotna, če ne bodo.

Tesla, ki ima eno od svojih velikanskih tovarn v bližini Šanghaja, bi lahko dobila posebno individualno izračunano dodatno carino, če bodo te res dokončno uvedene.

Podjetja, ki so jih v Bruslju vključili v nabor za omenjene protiukrepe zaradi nepoštenih subvencij, so sicer prejela informacije s podrobnostmi izračuna dodatnih carin. Vsako lahko na te izračune poda pripombe. Če bodo te upravičene, lahko v Bruslju višino dodatnih carin prilagodijo.

Evropski izdelovalci električnih avtomobilov, ki imajo proizvodne obrate v EU, že dlje časa tožijo zaradi nelojalne konkurence, ki jim jo predstavljajo električni avtomobili, izdelani na Kitajskem. Argument je, da tam proizvajalci uživajo bistveno ugodnejše pogoje v dobavnih verigah in tako lahko ponujajo precej cenejša vozila.

Po drugi strani je tudi iz vrst avtomobilske industrije zdaj slišati glasove proti uvedbi dodatnih carin, ki bi lahko vodila v trgovinsko vojno. Številni evropski izdelovalci, predvsem nemški, so namreč močno odvisni od kitajskega avtomobilskega trga, ki je največji na svetu. Zvišane carine so sicer že uvedle ZDA, Kitajska pa je takoj zagrozila s protiukrepi.