Erdoganu bo morda uspelo iz Hagije Sofije spet narediti mošejo

Hagija Sofija - Cerkev svete Božje modrosti, turško Ayasofya - ima dolgo in pomembno zgodovino. Bila je največja cerkev vzhodnorimskega imperija in več stoletij največja katedrala na svetu.

Zgrajena je bila pred 1500 leti, nakar je bila najprej skoraj 700 let bizantinska krščanska stolnica, nato kratek čas katoliška stolnica in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, od leta 1453 pa osmanska mošeja.

Pod očetom moderne turške republike Mustafo Kemalom Atatürkom so leta 1935 v njej odprli muzej in tako je ostalo do danes. Je pomembna turistična znamenitost, saj velja za eno najlepših zgradb na svetu. Je tudi na seznamu kulturne dediščine Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Včasih jo celo imenujejo osmo čudo sveta.

Zdaj pa se Hagiji Sofiji obeta, da znova postane mošeja. Pisno odločitev o tem bo državni svet objavil v roku 15 dni. Danes je potekala kratka obravnava, in sicer na osnovi peticije, ki jo je na sodišču vložilo neko širši javnosti neznano združenje. To vztraja, da bi bilo treba odlok o preobrazbi v muzej iz leta 1934 razveljaviti, saj da je Atatürkov podpis na njem neveljaven.

Poleg predsednika omenjenega združenja je na sodišču danes nastopil še tožilec v imenu turške države in predstavnik Erdoganovega urada, poročanje turške televizije TRT povzema nemška tiskovna agencija dpa.

K temu, da naj Hagija Sofija znova postane mošeja, sicer mnogi, od islamističnih skupin do pobožnih muslimanov in Erdoganovih zvestih volivcev, pozivajo že dolgo, a realna je ta možnost postala, potem ko se je zanjo pred lanskimi lokalnimi volitvami zavzel sam Erdogan. Ocenil je, da je bila preobrazba Hagije Sofije v muzej velika napaka, piše britanski BBC.

Turška sekularna opozicija je odločno proti spremembam, saj razume sedanji status Hagije Sofije kot nekakšen simbol turške sekularne ustave. Prav tako je Erdoganova namera požela ostre kritike v tujini, med drugim s strani Vzhodne pravoslavne cerkve in Grčije ter ZDA.

Iz tujine je bilo med drugim slišati opozorila, da bi moral konverzijo v mošejo vsaj odobriti Unesco, a turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu vztraja, da je odločitev o prihodnosti Hagije Sofije povsem notranja zadeva Turčije.

Ne glede na to bo odločitev sodišča vsekakor padla v širši kontekst: agenda, ki jo Erdoganu že dolgo očitajo, je namreč končanje Atatürkovega laicizma in posledična reislamizacija Turčije. "Mošejizacija" Hagije Sofije bi bila s tega vidika voda na njegov mlin, ocenjuje avstrijska tiskovna agencija APA.