Warrenova naj bi še vedno razmišljala o tem, kdo od njiju bo lahko najbolj učinkovito uresničil njen politični program. Če bo zvesta idejam, bo morala podpreti Sandersa, ki ga vleče zelo na levo.
Če pa bo hotela v današnji strankarsko in čustveno močno razdeljeni Ameriki res kaj doseči, pa bo morala podpreti Bidna, ki ima kot sredinski kandidat nekaj malega več upanja za uresničevanje demokratske agende.
Warrenova je kmalu po medijskih objavah o njenem odstopu od kampanje to potrdila pred svojim domom v Cambridgeu v zvezni državi Massachusetts. Dejala je tudi, da danes še ni pripravljena podpreti nobenega drugega kandidata. "Ni se nam treba takoj odločiti. Želim si vzeti nekaj časa in razmisliti," je dejala senatorka.
Warrenova je lani nekaj časa celo vodila v anketah med demokratskimi kandidati kljub temu, da jo je predsednik ZDA Donald Trump zbadal in klical Pocahontas po indijanski princesi, ker je nekoč izjavila, da ima v sebi nekaj indijanske krvi. Ob objavi odstopa je v čustvenem nagovoru govorila o številnih deklicah, ki jih je srečala po ZDA in jim dejala, da bodo morale na predsednico čakati še najmanj štiri leta.
Njen odstop pomeni, da ZDA še dolgo časa ne bodo dobile prve predsednice. V tekmi ostaja še kongresnica s Havajev Tulsi Gabbard, ki je komaj v torek na Ameriški Samoi osvojila svoj prvi delegatski glas za konvencijo. Warrenova ni uspela zmagati na nobenih dosedanjih strankarskih volitvah ali zborovanjih in celo v domačem Massachussetsu je v torek osvojila šele tretje mesto za Bidnom in Sandersom.
Demokratska predsedniška kampanja, ki je imela uvodoma šest kandidatk, je tako postala spet tradicionalna tekma med dvema starejšima gospodoma, 77-letnim Bidnom in 78-letnim Sandersom.
Na prvem televizijskem soočenju, ki je potekalo junija lani dva dni, je bilo na odru šest žensk, ki so razen Gabbardove potem odstopale. Med njimi poleg Warrenove še senatorka Kirsten Gillibrand, Kamala Harris, avtorica Marianne Williamson ter senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar.
Warrenova je s svojim ekonomskim populizmom vlila strah v kosti Wall Streeta in skupaj s Sandersom preplašila milijarderja Michaela Bloomberga v odločitev za vstop v kampanjo, ki se je končala takoj, ko je postalo jasno, da je izbranec večine sredinskih demokratov Biden.
Warrenova je bila znana kot kandidatka, ki je imela načrt za vse, na svoja zborovanja pa je podobno kot Sanders privlačila velike množice. Zavzemala se je za strukturne spremembe celotnega političnega sistema ZDA in preoblikovanje ekonomskega sistema v nekaj bolj poštenega za vse.
Gospodinjstvom z več kot 50 milijonov dolarjev premoženja je nameravala zadati splošen dvoodstotni davek na premoženje, skupaj s Sandersom je uvodoma podpirala ukinitev zasebnega zdravstva, vendar si je kasneje premislila, podpirala je brezplačno šolanje na javnih univerzah in agresivno akcijo proti podnebnim spremembam, kar sicer zagovarjajo vsi demokrati.
Povozilo jo je to, kar bo na koncu povozilo tudi Sandersa. Za vse te predloge bo potrebno povišati davke in to ne le najbogatejšim ampak vsem davkoplačevalcem v ZDA, kar Američanom - vsaj večini - skoraj nikoli ni všeč. Po prilagoditvi stališča do zdravstvene reforme stran od ukinitve zasebnega zdravstva pa je začela izgubljati podpornike na levi, ki so se preselili k Sandersu.
Februarja si je malce opomogla, ko je ostro napadala Bloomberga, ko se je ta pred strankarskimi zborovanji prvič znašel na odru televizijskega soočenja, vendar ni bilo dovolj za vrnitev na vrh.
