A volivci, ki so mu verjeli, po prvem letu dni vladanja ostajajo razočarani, podpora predsedniku pa je nizka.

Trump med demokrati nima nobene podpore, med neodvisnimi ga po zadnji anketi ameriške tiskovne agencije AP podpira 29 odstotkov vprašanih, medtem ko 58 odstotkov Američanov meni, da je šel predaleč s prisvajanjem pooblastil izvršne oblasti.

Vsak ameriški predsednik ima točko prelomnice, ko se visoka raven javne podpore, s katero je zmagal na volitvah, prevesi v razočaranje zaradi neuresničenih pričakovanj. Za Joeja Bidna je bil to klavrn umik ameriških sil iz Afganistana avgusta 2021, ko mu je javna podpora padla pod 50 odstotkov in te meje ni presegla do konca mandata.

Trump je prelomnico doživel že marca lani predvsem zaradi kaotičnega ukinjanja programov in agencij ter odpuščanj s strani urada za vladno učinkovitost pod vodstvom Elona Muska. Njegovi ukrepi niso privedli do napovedanih 1000 milijard dolarjev prihranka za zvezni proračun, ki se je sicer od leta 2024 v letu 2025 zmanjšal za več kot 300 milijard dolarjev.

Trump je aprila lani razglasil carine na uvoz iz praktično vseh držav sveta, pri čemer trdi, da gre za polnjenje zveznega proračuna z denarjem iz tujine. Gospodarstveniki pa opozarjajo, da carine plačujejo ameriški uvozniki, ki jih potem prenašajo na potrošnike z višjimi cenami.

Carine so v proračun navrgle nekaj sto milijard dolarjev in zunanjetrgovinski primanjkljaj je proti koncu lanskega leta začel padati. Vendar so cene uvoženega blaga - predvsem hrane - rasle naprej in vlada je določene carine - na primer na prehrambene izdelke - ukinila.

Skupaj z naraščanjem cen je rasla priljubljenost besede "dostopnost" in pomanjkanja slednje se je Trump zavedel novembra lani, ko so republikanci doživeli odmevne poraze na lokalnih volitvah, pri čemer so volivci v anketah zatrjevali, da je vse dražje in vse manj dostopno. Trump je odgovoril, da je dostopnost izmišljotina demokratov.

Ti so jeseni za nekaj časa onemogočili financiranje zvezne vlade zaradi izteka subvencij za zdravstvena zavarovanja revnejših, ki so se jim premije z novim letom podražile. To je še povečalo zaostanek republikancev v anketah in okrepilo upanje demokratov, da bodo letos novembra na volitvah prevzeli večino v zveznem kongresu, s čimer bi lahko začeli opravljati nadzor nad Trumpovo vlado.

Trump se je v prvem letu vladanja precej posvetil mednarodnim temam in vztraja, da je končal najmanj osem ali devet konfliktov po svetu. Meni, da bi si zaslužil Nobelovo nagrado za mir, ki jo je dobila venezuelska opozicijska voditeljica Maria Machado. Pred dnevi mu jo je v Beli hiši izročila, ker je strmoglavil Nicolasa Madura.

Trumpov nekonvencionalni mirovni načrt je lani ustavil vojno v Gazi, pod njegovim pokroviteljstvom so sporazume podpisali Armenija in Azerbajdžan, DR Kongo in Ruanda, Tajska in Kambodža. Indija in Pakistan sta prenehala s spopadi, vendar vsi ti dolgoletni konflikti tlijo naprej. Pred volitvami je obljubljal, da bo vojno v Ukrajini končal praktično v trenutku, po letu dni prizadevanj, ki so šla od podpore Ukrajini do podpore Rusiji, pa je priznal, da je zadeva zapletena.

Z mednarodnimi dosežki se mnenje volivcev o njegovem vladanju ni spremenilo in njegova podpora od marca lani ni več presegla 50 odstotkov. Kot vedno se je pokazalo, da Američanov zunanja politika ne zanima toliko kot lasten žep.

Med republikanci sicer ohranja visoko, okrog 80-odstotno podporo, vendar se jih tudi med njimi večina ne strinja s tem, kar vlada počne na področju priseljevanja z agresivnim nastopanjem agentov službe za priseljevanje in carine (Ice). Ti glede na medijska poročila lovijo predvsem navadne ljudi, ne pa najhujših kriminalcev, kot to trdi vlada.

Trump je lani sprožil obsežen proces deportacij priseljencev v države izvora in tudi druge, pri čemer je administracija prišla navzkriž s sodišči, ki so na nižjih ravneh ustavljala sporne ukrepe, vendar jih je na koncu konservativno vrhovno sodišče večinoma potrdilo.

Skozi prvo leto vladanja in ob vse večjih skrbeh glede njegovega zdravstvenega stanja si je Trump prizadeval za oblikovanje dediščine s preimenovanjem ustanov, kot sta Mirovni inštitut in Kennedyjev center, porušil je vzhodno krilo Bele hiše, da bo tam naredil plesno dvorano, načrtuje velik slavolok. Omislil si je vojaško parado, ki ni pritegnila obiskovalcev, na Floridi so po njem imenovali avtocesto,

Trmp je pred volitvami leta 2024 trdil, da bo prenehal s posredovanji ZDA v tujini, vendar je lani skupaj z Izraelom bombardiral Iran ter jemenske hutijevce. Leto 2026 je začel z napadom na Venezuelo in prevzemom njene naftne industrije.

Uspeh v Venezueli mu je dal krila in začel je groziti tudi Kubi, Kolumbiji ter znova Iranu, pa tudi - kar odvrača celo kongresne republikance - s prevzemom danske Grenlandije na tak ali drugačen način, kar bi pomenilo konec zveze Nato. "Edino, kar me omejuje je moja lastna morala," je pred kratkim dejal v pogovoru za New York Times. Izjava napoveduje zanimivo leto drugo leto vladanja.