Slovenski premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor, pa je poudaril, da Slovenija potrebuje članstvo v fiskalni uniji, zato je izjemno pomemben minimalni nacionalni konsenz za to, da bo dosegla ta cilj.
Premier je sicer svoj vtis s pogajanj v Bruslju strnil v tri ugotovitve: "Brez evra ni EU. Evro potrebuje fiskalno unijo in Slovenija potrebuje članstvo v tej fiskalni uniji, če hoče napredovati."
Zato bo Pahor v prihodnjem tednu sklical predsednike vseh parlamentarnih strank, ki so bile izvoljene na predčasnih volitvah v državni zbor, da bi se skupaj pogovorili o tem, kako se pripraviti na izzive, ki nas čakajo v prihodnjem letu. To bo po njegovem mnenju zagotovo prelomno tako za evro kot za EU.
Kot je po vnovičnem celonočnem zasedanju voditeljev držav in vlad EU pojasnil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, dodatni dve članici unije za zdaj še nista imeli mandata, da bi napovedali priključitev sporazumu.
Sporazumu naj se zagotovo ne bi pridružila le Velika Britanija, ki je bila po neuradnih informacijah tudi največji razlog za neuspeh pogajanj na ravni sedemindvajseterice. Češka, Švedska in Madžarska naj bi se medtem še odločale.
Van Rompuy je kot prednost medvladnega sporazuma izpostavil predvsem hitrost postopkov njegovega oblikovanja in ratifikacije v primerjavi s širokimi spremembami pogodbe, ki bi terjali zamudne postopke. Čeprav bi še vedno raje videl spremembo pogodbe EU, pa to ni bilo mogoče, je dodal.
Precej pred pravnim okvirom je bila dogovorjena vsebina pakta. Novo fiskalno pravilo bo vsebovalo šest ključnih gradnikov. Proračuni članic evrskega območja naj bi bili po novem "načeloma uravnoteženi", pri čemer bodo države smele primanjkljaj beležiti le v izjemnih gospodarskih razmerah.
Načelo uravnoteženega proračuna pomeni, da strukturni primanjkljaj (to je primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla - torej močne konjunkture ali recesije) na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To pravilo naj bi bilo sicer prilagojeno posebnim okoliščinam v posameznih državah, da bi se upoštevala dolgoročna vzdržnost.
Pri tem je v osnutku napisano, da imajo lahko države, katerih dolg je občutno pod 60 odstotkov BDP, višje strukturne primanjkljaje.
Fiskalno pravilo naj bi članice v pravne sisteme vnesle skozi ustave ali na enakovredni ravni, vsebovalo pa naj bi tudi samodejni mehanizem odprave presežnega primanjkljaja, ki naj bi ga opredelila vsaka članica posebej na podlagi priporočil Evropske komisije.
Za nadzor nad prenosom tega pravila v nacionalne pravne rede naj bi bdelo Sodišče EU.
Fiskalno pravilo predvideva tudi, da bodo države, ki so v uradnem postopku zaradi presežnega primanjkljaja, komisiji in Svetu, ki združuje članice EU, v potrditev predložile poseben program s podrobno navedenimi ukrepi in reformami za učinkovito in trajno odpravo čezmernih primanjkljajev.
Fiskalno pravilo predvideva še večjo preglednost nacionalnih načrtov izdaj državnih dolžniških papirjev, o katerih bodo morale članice predhodno poročati.
Fiskalni pakt naj bi poleg tega še dodatno zaostril nedavno sprejeta nova ostrejša pravila glede postopkov v primeru presežnega primanjkljaja.
Ko bo članica presegla primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP, naj bi takoj sledile posledice, razen če temu ne bo nasprotovala večina članic območja evra. Enak mehanizem odločanja naj bi veljal tudi za ukrepe in sankcije, ki jih bo predlagala Evropska komisija.
Osnutek izjave vrha območja evra vsebuje še zavezo po hitrem sprejetju najnovejših predlogov Evropske komisije s konca novembra.
Evropska komisija bi lahko v skladu s predlogi od problematičnih držav zahtevala nov osnutek proračuna in podala mnenja, ki bi jih po potrebi predstavila v nacionalnem parlamentu, ter zahtevala bolj redno poročanje in dodatne informacije. Ob resnih primerih nespoštovanja pravil bi lahko terjala tudi spremembe proračunskih predlogov.
Prvi mož Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je odločitve označil "kot zelo dober izid" za članice območja evra. Finančni analitiki to tolmačijo kot znak, da bo ECB okrepila svojo vlogo pri reševanju krize, kar finančni trgi tudi dejansko pričakujejo od območja evra.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je po koncu prvega dela zasedanja dejal, da bi moral biti novi sporazum pripravljen do marca.
Voditelji so se po Van Rompuyevih besedah dogovorili že tudi o nekaterih vidikih kratkoročnega ukrepanja za rešitev dolžniške krize. Tako naj bi evropske države zagotovile do 200 milijard evrov sredstev za Mednarodni denarni sklad (IMF), da bo ta bolje opremljen za spopadanje s krizo, hitro naj bi končale postopek krepitve finančne moči začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM) pa naj bi začel delovati že julija prihodnje leto in ne šele 2013.
Dogovora glede dolgoročne možnosti postopne uvedbe skupnih evrskih obveznic ni bilo, odprta pa ostajajo še vprašanja glede ESM.
Sarkozy je medtem izdal, da naj bi z EFSF in ESM upravljala ECB, kar naj bi po prepričanju francoskega predsednika mehanizmoma podelilo dodatno verodostojnost.
Če bo današnji dogovor in zadovoljstvo Draghija z njim ECB spodbudilo k večji vlogi pri reševanju dolžniške krize, pa je težko reči. Po četrtkovi seji sveta ECB je bil Italijan do tega še zelo odklonilen.
