Divje volitve v Severni Makedoniji: tesna zmaga Zaeva, hekerji napadli spletno stran volilne komisije

Največja stranka makedonskih Albancev Demokratična unija za integracijo (DUI) Alija Ahmetija, ki je bila od leta 2012 v vseh dosedanjih vladah, je prejela 11,3 odstotka glasov, je po preštetih glasovih s skoraj vseh volišč danes sporočila volilna komisija.

Sledi koalicija Zavezništva za Albance in Alternative z 8,57 odstotka glasov. Stranka Levica je osvojila 4,17 odstotka glasov, Demokratska stranka Albancev (DPA) 1,51, poroča makedonska tiskovna agencija Mia.

Podatki po preštetih glasovih na 3421 od skupno 3480 volišč tako kažejo, da je koalicija SDSM z albansko stranko Besa v 120-članskem sobranju dobila 46 poslanskih sedežev. Koalicija pod vodstvom VMRO-DPMNE je prejela 44 mandatov, DUI 15, koalicija Zavezništva za Albance in Alternative 12, Levica dve ter DPA enega. Ostale stranke in zavezništva, skupno jih je kandidiralo 15, volilnega praga ki je 1,5 odstotka, niso dosegle.

Nekdanji premier Zaev, ki je na volitve popeljal koalicijo Zmoremo, je pred tem danes že razglasil zmago. "Zmoremo, zares zmoremo. Uspelo nam je s prepričljivo in stabilno razliko treh poslancev pred VMRO-DPMNE, morda pa še enega do dva več," je povedal svojim privržencem. Zadnji podatki sicer kažejo, da je razlika z VMRO-DPMNE le dva poslanska mandata.

"Državljani so prišli na volitve in volili za varno prihodnost, enotnost, solidarnost, gospodarsko domoljubje, red in pravičnost, državljani so se odločili za boljši danes in boljši jutri," je še poudaril.

Generalni sekretar VMRO-DPMNE Igor Janušev je v sredo zvečer povedal, da je tekma tesna in da bodo do jutra počakali na končne izide. "Dejstvo je, da ljudje ne želijo koruptivne vlade - želijo prenovo. Opozicija je na teh volitvah pokazala, da ima več glasov kot vladajoče stranke," je dejal.

Vodja stranke Hristijan Mickoski je v prvem odzivu danes zatrdil, da je VMRO-DPMNE dobila 10.000 več glasov kot SDSM in da ima verodostojnost za oblikovanje nove vlade. Dodal je, da so ta rezultat dosegli pod velikimi pritiski in ob številnih nepravilnostih. SDSM je obtožil množičnega podkupovanja, sumljiv pa naj bi bil tudi izpad spletne strani volilne komisije.

Že prvi izidi po zaprtju volišč v sredo zvečer so nakazovali, da bo volilni izid tesen, tako kot so napovedovale ankete. Stran, na kateri volilna komisija objavlja rezultate, se je sesula po nekaj sekundah, tako vladni socialdemokrati kot opozicijska konservativna VMRO-DPMNE pa so zatrjevali, da so v vodstvu.

Tiskovni predstavnik volilne komisije Admir Šabani je povedal, da so spletno stran napadli hekerji. Pristojne ustanove je pozval k preiskavi.

Ker nobena stranka ni dobila potrebne večine, bo morala SDSM, ki je vlado vodila od leta 2017 do januarja letos, sedaj začeti zapletena pogajanja za oblikovanje koalicijske vlade, še posebej z iskanjem zaveznic v strankah albanske manjšine. Tu bi lahko znova imela pomembno vlogo največja stranka albanske manjšine DUI, ki pa je prvič na volitvah sodelovala s svojim kandidatom za premierja. Predsednik vlade iz vrst albanske manjšine ni sprejemljiv ne za SDSM niti VMRO-DPMNE, ki sta pogojevanje oblikovanja koalicije s premierjem DUI označila za izsiljevanje, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Po ocenah poznavalcev bo oblikovanje vlade zelo težavno. Če to ne bo uspelo SDSM, bi nato to možnost dobila VMRO-DPMNE. Država ima po januarskem odstopu Zaeva že pol leta tehnično vlado, čakajo pa jo med drugim tudi pomembna pristopna pogajanja z EU. Lokalni opazovalci menijo, da bi Zaev poganja vodil hitreje kot Mickoski, ki je oster kritik dogovora vlade Zaeva z Grčijo, v skladu s katerim je država spremenila ime in tako po več kot desetletju odpravila oviro za napredovanje na poti v EU in Nato, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na zadnjih parlamentarnih volitvah decembra 2016 je SDSM dobila 49 poslancev, VMRO-DPMNE pa 51. Ker konservativci niso uspeli oblikovati vlade, jo je nato Zaev.

Po še delnih podatkih komisije je sicer na tokratnih volitvah od 1,8 milijona volilnih upravičencev glasovalo 51 odstotkov volivcev, kar je manj kot na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2016, ko je bila udeležba skoraj 67-odstotna. Udeležba je bila nizka, čeprav so bila volišča zaradi epidemije novega koronavirusa v sredo odprta dve uri dlje, do 21. ure. Volitve so tudi zaznamovali strogi ukrepi zaradi epidemije.

Po volitvah naj bi se nov sklic parlamenta sestal na ustanovni seji najkasneje v 20 dneh. Ustava določa, da mora v desetih dneh po ustanovni seji predsednik države podeliti mandat za sestavo nove vlade kandidatu strank, ki imajo večino v parlamentu. Mandatar pa mora nato v 20 dneh predstaviti sestavo vlade in njen program, poroča Mia.

Volitve bi morale potekati že 12. aprila, a so jih zaradi epidemije preložili. Zaev se je za sklic predčasnih volitev odločil po oktobrski rdeči luči začetku pogajanj države z EU kljub spremembi njenega imena v Severno Makedonijo. EU je nato marca letos dala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj, država pa je postala 30. članica zveze Nato.