26. decembra 2004 ob 7.58 je močno streslo dno Indijskega oceana, ko se je indijsko-avstralska plošča zarila pod evrazijsko ploščo. Žarišče potresa je bilo 255 kilometrov zahodno od indonezijskega otoka Sumatra, tresenje tal pa se je čutilo več tisoč kilometrov stran.
Del oceanskega dna se je dvignil za več metrov, kar je sprožilo ogromen plimni val, ki se je širil proti vzhodu in zahodu ter dosegel 15 držav od Avstralije do Tanzanije.
Cunami je na kopno naprej treščil v pokrajini Aceh na Sumatri. Do 35 metrov visoki valovi so tam ubili več deset tisoč ljudi. V Indoneziji je katastrofa po uradnih podatkih zahtevala več kot 130.000 življenj, vendar je ta številka verjetno še precej višja.
Na zahodu Tajske se je morje za nekaj minut umaknilo za okoli sto metrov od obale, preden jo je dosegel do deset metrov visok cunami. Umrlo je več kot 5000 ljudi, med njimi več kot 1000 turistov.
Na zahodu so plimni valovi najhuje prizadeli Šrilanko in Indijo, kjer je umrlo 35.000 oz. 12.000 ljudi. Katastrofa je terjala žrtve še v več kot desetih državah, tudi v Afriki.
To je bil tretji najmočnejši potres, ki so ga zabeležili seizmografi. Močnejša sta bila le potresa leta 1960 v Čilu z magnitudo 9,5 in leta 1964 na Aljaski z močjo 9,2.
Po smrtnih žrtvah je prav tako na tretjem mestu, za potresom leta 1556 v Shaanxiju na Kitajskem, ki naj bi terjal 830.000 življenj, in potresom leta 1976 v Tangshanu na Kitajskem z okoli 700.000 žrtvami.