Nova zakonodaja bo danskim oblastem omogočala, da migrante preiščejo in jim zasežejo gotovino nad 10.000 kronami oz. 1340 evri, prav tako pa posamezne dragocene predmete, vredne več kot 10.000 kron. Poročni prstani in drugi predmeti s sentimentalno vrednostjo so izvzeti iz tega ukrepa.
Nova azilna pravila predvidevajo tudi podaljšanje obdobja za združevanje družin za nekatere prosilce za azil za do tri leta. Prosilcem bo tudi otežen postopek pridobivanja stalnega bivališča, skrajšali pa jim bodo tudi obdobje veljavnosti dovoljenja za začasno bivališče.
Parlament v Koebenhavnu bo o strožji azilni zakonodaji glasoval prihodnji torek, a glede na to, da v drugem branju na zakonodajni predlog praktično ni bilo pripomb, je pričakovati, da bodo poslanci novo zakonodajo potrdili z veliko večino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
O novi danski zakonodaji je razpravljal tudi Svet ZN za človekove pravice v švicarski Ženevi. Večina od diplomatov iz 87 držav, ki so sodelovali v razpravi, je izrazila zaskrbljenost zaradi novih pravil. Še posebej so bili kritični do načrtovane zasege dragocenosti prosilcev za azil.
Danski zunanji minister Kristian Jensen je poudaril, da je nova zakonodaja tarča kritik zaradi "velikega nesporazuma". "Danska kot država blaginje temelji na zelo preprostem načelu, da bo država plačevala za tiste, ki ne morejo poskrbeti zase, ne za tiste, ki so sposobni," je dejal pred Svetom ZN za človekove pravice in dodal, da to velja tako za danske državljane kot tudi za prosilce za azil.
Številni so bili tudi kritični do vse več ksenofobnih in rasističnih izjav na Danskem. Jensen je v odgovoru na tovrstne očitke izpostavil, da Danska tako doma kot v tujini zagovarja spoštovanje človekovih pravic, da pa mora zaradi velikega pritoka beguncev izboljšati vključevanje beguncev v družbo.
"Treba se je soočiti z nesorazmerji, saj ta spodbujajo občutek izključenosti in ustvarjajo plodna tla za radikalizacijo, diskriminacijo in zločine iz sovraštva," je dejal. "Ta začarani krog moramo prekiniti in to bo prednostna naloga moje vlade," je dodal.
Medtem so iz danskega urada za priseljevanje sporočili, da je po uvedbi strožjega nadzora na danskih mejah 4. januarja število prihodov prosilcev za azil upadlo s 100 na okoli 17 dnevno. Število prihodov je po podatkih švedskega urada za migracije upadlo tudi na Švedskem, kamor je lanskega oktobra dnevno prišlo 10.000 prosilcev za azil, v zadnjih dneh pa jih sprejmejo okoli 100 na dan.
Na Danskem, kjer živi 5,6 milijona ljudi, so lani prejeli 21.000 prošenj za azil.