Da Danska ne bi nazaj dobila migrantov, ki jih zavrnejo Švedi, bo še sama uvedla mejni nadzor

Švedska je že novembra sporočila, da s ciljem zajezitve migrantskega toka na mostu Oresund začasno uvaja mejni nadzor. V začetku prihodnjega leta naj bi Švedi šli še korak naprej in na mostu uvedli sistematično preverjanje osebnih dokumentov. Tiste, ki ne bodo imeli ustreznih dokumentov, naj bi vračali nazaj na Dansko, poroča bruseljski spletni bilten EurActiv.

Danska ministrica za migracije Inger Stojberg ocenjuje, da bo moralo v tem primeru na Danskem ostati kar osem od desetih prosilcev za azil, namenjenih na Švedsko. Rasmussen zato načrtuje uvedbo nadzora na dansko-nemški meji, tako da prosilci za azil sploh ne bi mogli priti v njegovo državo.

Kot je na ponedeljkovi novinarski konferenci poudaril premier, se morajo "ukvarjati s to nesrečno situacijo", ki pa jo je povzročila Švedska. "Švedi so se odločili poleg mejnega nadzora, ki že obstaja, uvesti še preverjanje osebnih dokumentov," je pojasnil, obenem pa izrazil upanje, da si bodo Švedi še premislili ali vsaj preložili svoje načrte na kasnejši datum.

Kot spominja EurActiv, so mejni nadzor v minulih mesecih uvedle že vse sosede Danske: Norveška, Švedska in Nemčija. Schengenska pravila nadzora na notranjih mejah ne predvidevajo, razen za omejeno časovno obdobje in ob izjemnih okoliščinah.

Politikov v Koebenhavnu pa ne jezi le to, da se bo zaradi preobrata švedske priseljenske politike verjetno povečalo število prosilcev za azil pri njih, ampak švedskim kolegom očitajo tudi, da s svojim ravnanjem škodijo odnosom med sosednjima državama.

Kot je v ponedeljek spomnil Rasmussen, so za gradnjo infrastrukture v regiji Oresund ter povezovanje Koebenhavna in tretjega največjega švedskega mesta Malmö v eno celovito območje porabili milijarde, zdaj pa Švedi regijo znova delijo na dvoje. Most Oresund dnevno prečka okoli 30.000 ljudi, mnogi med njimi se preko njega vsak dan vozijo na delo v sosednjo državo. Doslej je ta pot trajala vsega 15 minut, ob uvedbi sistematičnega mejnega nadzora pa bi ta prometni režim kolapsiral, opozarjajo Danci.

Švedska je novembra - potem ko se je izkazalo, da bo letos sprejela skoraj 200.000 prosilcev za azil, kar je največ v EU glede na število prebivalcev - bistveno spremenila svojo politiko. Med drugim bo podeljevala le še začasna dovoljenja za bivanje ter izpolnjevala minimalne standarde ravnanja z begunci. Na Danskem so medtem letos sprejeli okoli 20.000 prosilcev za azil.