Soočenje je potekalo v Brooklynu, ki je Sandersov rojstni kraj, danes pa ima tam sedež svoje kampanje Clintonova, nekdanja senatorka države New York. Dvoboj je bil podoben športnim tekmam v Madison Square Gardnu, kjer je občinstvo tradicionalno zelo glasno. Tako je bilo tudi ob obali Vzhodne reke v Brooklynu, kjer sta imela oba kandidata približno enako število podpornikov, vsaj sodeč po rjovenju, ploskanju, žvižganju in zavijanju z očmi.
Glede vsebinskih vprašanj deveto soočenje demokratskih kandidatov ni prineslo nič novega. Oba kandidata zagovarjata podobne politične rešitve za težave, ki tarejo Ameriko, razlika je le v pristopu. Sanders bi rad korenite in hitre spremembe oziroma kot pravi, politično revolucijo, Clintonova pa je spet poudarjala, da so ideali eno, realnost pa drugo in opozarjala, da lahko obljubi le toliko, kolikor bo mogoče uresničiti.
"Ni težko postaviti diagnoze. Težje je problem rešiti," je dejala. "Postopni koraki več niso dovolj," pa je trdil Sanders, ki je moral spet odbijati napade zaradi svojega manj ostrega odnosa do orožja, kot ga ima nasprotnica. Čeprav ga orožarski lobi ne mara podobno kot Clintonove, pa je v preteklosti nasprotoval tožbam proti prodajalcem in proizvajalcem orožja.
Sanders se je norčeval iz nasprotnice, ko je ponavljala, da bo ostra do Wall Streeta, kot je že bila. "Kdaj? Preden si pobrala milijone ali kasneje?". Napadel jo je, da noče objaviti svojih govorov pred bankami Wall Streeta, sam pa je dobil udarec nazaj, da doslej še ni objavil svoje davčne napovedi iz leta 2014.
Sanders je zaostanek med temnopoltimi volivci skušal zmanjšati z obtožbo, da je nasprotnica pred desetletjem uporabila rasistični izraz, kandidata pa sta začela kričati drug čez drugega, ko je Sanders dejal, da Clintonova ni vedno podpirala povišanje minimalne plače na 15 dolarjev na uro, kar je ona potem ostro zavrnila.
Clintonova je potožila, da jo je Sanders označil za nekvalificirano, kar doslej še ni doživela. Sanders je zatrdil, da je dovolj pametna in izkušena za položaj predsednice, potem pa v isti sapi dejal, da je glasovala za vsak katastrofalni zakon v senatu. Napade na svojo presojo je Clintonova odbila z informacijo, da so ji Newyorčani zaupali dva mandata v zveznem senatu, predsednik ZDA Barack Obama pa položaj državne sekretarke.
Glede zunanje politike so sledili standardni napadi Sandersa glede iraške vojne in posredovanja v Libiji, kar je Clintonova podpirala, sam pa je bil proti. Senator, ki je Jud, ima edini od petih preostalih predsedniških kandidatov (razen občasno republikanec Donald Trump) stališče, da morajo ZDA prenehati s pristranskim pristopom do reševanja krize na Bližnjem vzhodu.
Clintonova je v New York prišla z bero 1758 delegatov za konvencijo julija v Philadelphii, senator iz Vermonta pa je doslej zbral 1069 delegatov. V New Yorku si jih bosta na strankarskih volitvah v torek razdelila 291. Do konca procesa strankarskih volitev pa jih bo razdeljenih še 1938. Za zmago jih je potrebnih 2383.
Veliko bolj kot Clintonova zmago v New Yorku potrebuje Sanders, ki je uspel zmanjšati zaostanek za nekdanjo državno sekretarko v anketah z okoli 30 odstotkov konec marca na sedaj povprečno le še 14 odstotkov. Clintonova je doslej osvojila tudi okoli 2,4 milijona glasov volivcev več od Sandersa.