Med njimi so odškodnine za nekdanje vojne ujetnike, spor glede lastništva ladje Jadran in določitev meje med državama, danes ob sklicevanju na diplomatske vire poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Zahteve, ki jih je Zagreb po poročanju Hine posredoval drugim članicam EU, se nanašajo na pogajalski poglavji 23 o pravosodju in temeljnih pravicah ter 31 o zunanji, varnostni in obrambni politiki.

Večina zahtev se nanaša na posledice vojne v 90. letih. Zagreb med drugim zahteva odškodnine za več kot 300 hrvaških državljanov, ki so bili med letoma 1991 in 1992 zaprti v taborišču Morinj v Črni gori, ter ohranitev spominske plošče na območju nekdanjega taborišča.

Zahteva tudi preimenovanje mestnega bazena v Kotorju, poimenovanega po vaterpolistu Zoranu Gopčeviću, ki je bil po navedbah hrvaške strani paznik v Morinju. Črnogorski parlament je v teh dneh sprejel spremembe zakona o športu, ki omogočajo preimenovanje bazena. Po novem bodo lahko športni objekti nosili imena oseb, od smrti katerih je minilo najmanj 40 let. Gopčević je umrl pred 26 leti.

Hrvaška zahteva tudi sodelovanje pri ugotavljanju usode 14 pogrešanih hrvaških državljanov, pregon odgovornih za vojne zločine, tudi na podlagi poveljniške odgovornosti, ter ureditev lastninskih pravic več deset hrvaških družin v Črni gori.

Preostali zahtevi se nanašata na vrnitev šolske ladje Jadran in določitev meje med državama.

Ladja, ki je bila pred razpadom Jugoslavije zasidrana v Splitu, je od leta 1991 pod črnogorskim nadzorom, Hrvaška pa vztraja, da je njena lastnica. Zagreb od Podgorice zahteva, da potrdi spoštovanje nekdanje medrepubliške kopenske meje, medtem ko je o določitvi morske meje pripravljen nadaljevati pogovore.

Hrvaška je seznam odprtih vprašanj Črni gori predala že decembra 2023 ter ga posredovala članicam EU in Evropski komisiji. Državi sta odtlej opravili več diplomatskih pogovorov, vendar večina vprašanj ostaja nerešenih. Zagreb je zaradi dvostranskih sporov blokiral zaprtje pogajalskega poglavja 31 v pristopnih pogajanjih Črne gore z EU.

Hrvaška ob tem poudarja, da še naprej podpira evropsko pot Črne gore. Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je v ponedeljek ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Luxembourgu dejal, da ni mogoče govoriti o blokadi, saj da se je Zagreb strinjal z zaprtjem niza pogajalskih poglavij.

Črna gora je sicer ravno v ponedeljek zaprla še tri poglavja v okviru pristopnih pogajanj z EU, tako da ima zdaj zaprtih 21 od skupno 33. Cilj je, da vsa poglavja zapre do konca letošnjega leta in leta 2028 postane članica unije.