To so sporočili potem, ko je ciprski parlament v petek zvečer na nujni seji sprejel prve tri od osmih ukrepov, ki jih je predložila vlada.
Poslanci so podprli vzpostavitev posebnega investicijskega solidarnostnega sklada, ki bi med drugim nacionaliziral sredstva iz pokojninske blagajne in izdal obveznice na račun prihodnjih dohodkov od prodaje naravnega plina, ki se nahaja ob ciprski obali.
Podprli so tudi nadzor kapitala, s čimer bi preprečili beg denarja iz ciprskih bank, ko se bodo po desetih dneh končno odprle v torek.
Pozno zvečer so podprli tudi prestrukturiranje bank, ki ga je predlagala ciprska centralna banka. V skladu s tem ukrepom bodo ločili dobre terjatve od slabih, še posebej v drugi največji posojilni banki Laiki. Ta najbolj sporen od treh sprejetih ukrepov so poslanci sprejeli s 26 glasovi za in dvema proti, 26 poslancev se je vzdržalo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vodja vladne stranke Disy Averof Neophytou je poslancem pojasnil, da ta načrt zagotavlja ohranitev 8000 delovnih mest v banki Laiki, čeprav bo morda nekaj sto ljudi odpuščenih. Po oceni centralne banke naj bi z prestrukturiranjem banke Laiki, ki je sicer izpostavljena slabim grškim dolgovom, dobili 3,6 milijarde evrov.
Poslanci so nato nujno sejo malo pred polnočjo prekinili, kdaj se bodo znova sestali, pa niso sporočili.
Ciprska tiskovna agencija CNA je nato danes poročala, da bodo ciprski predsednik Anastasiades in voditelji strank sredi dneva odpotovali v Bruselj na pogovore z voditelji EU o ukrepih ter da bodo poslanci na podlagi rezultatov pogovorov danes zvečer ali v nedeljo dopoldne preučili davek na bančne vloge.
Gre za enega bolj spornih ukrepov. Davek naj bi plačali le imetniki bančnih vlog, ki presegajo 100.000 evrov, znašal pa naj bi do 15 odstotkov. Ciprski mediji so sicer danes poročali, da naj bi najverjetneje največja ciprska banka Bank of Cyprus uvedla 20 do 25-odsotni davek na bančne vloge nad 100.000 evrov. Poslanci so sicer ta davek v drugačni obliki pred dnevi odločno zavrnili. Sporna pa je bila predvsem obdavčitev vlog do 100.000 evrov.
Trojka posojilodajalcev (EU, IMF, ECB) zahteva, da Nikozija v zameno za 10 milijard evrov mednarodne finančne pomoči sama zbere dodatne 5,8 milijarde evrov. Dogovor s posojilodajalci mora Ciper doseči najkasneje do ponedeljka, sicer bo otoška država ostala brez izredne likvidnostne pomoči Evropske centralne banke (ECB) njenim bankam, kar bi najverjetneje vodilo v dokončen propad ciprskega bančnega sistema.
Na ciprski parlament sicer že pritiska čas, saj naj bi bilo za nedeljo v Bruslju že napovedano srečanje finančnih ministrov evroskupine, ki naj bi se poskušali dogovoriti o zadnji možni rešitvi situacije. Iz Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so sporočili, da se bo srečanja udeležila tudi vodja IMF Christine Lagarde.
Zaradi reševanja vprašanja Cipra je sicer EU za nedoločen čas preložila za ponedeljek predviden pomemben vrh z Japonsko, na katerem naj bi začeli ključna prostotrgovinska pogajanja. Japonska je odločitev obžalovala, a poudarila, da razume razloge, navaja AFP.