Carine: 12 zveznih držav toži Trumpa

Trump je carine utemeljil z domnevnimi izrednimi razmerami, ki da vladajo zaradi velikih zunanjetrgovinskih primanjkljajev ZDA. Carine proti Kanadi, Mehiki in Kitajski je povezal še s tihotapljenjem mamil v ZDA.

Ustava oziroma zakon iz 70. let prejšnjega stoletja predsedniku daje pooblastila za ukrepanje v izrednih razmerah glede carin. A tako tožba v New Yorku kot Kaliforniji, ki jo je prejšnji teden vložila ta zvezna država, trdita, da v zakonu ni podlage za tovrstno ukrepanje Trumpa in da bi za uvedbo carin potreboval pooblastilo zveznega kongresa.

"Predsednik je s tem, ko si je prisvojil pooblastila za uvedbo ogromnih in nenehno spreminjajočih se carin na katero koli blago, ki vstopa v ZDA, iz katerega koli razloga, ki se mu zdi primeren za razglasitev izrednih razmer, porušil ustavni red in vnesel kaos v ameriško gospodarstvo," je navedeno v tožbi, ki jo povzema New York Times.

V tožbi je navedeno, da zakon Trumpu dejansko ne daje pooblastil, ki naj bi iz njega izhajala. Kot je razvidno iz kongresnih raziskav, zakona za uvedbo carin ni uporabil še noben predsednik.

Bela hiša je na tožbo odgovorila s trditvijo, da newyorška pravosodna ministrica Letitia James na prvo mesto namesto dobrobiti svojih volivcev spet postavlja lov na čarovnice.

Trump je 2. april razglasil za dan osvoboditve ZDA z uvedbo vzajemnih carin proti vsemu svetu, kar je povzročilo velike borzne padce in razprodajo ameriških državnih obveznic, padanje vrednosti dolarja in vse glasnejša svarila pred grozečo recesijo in višjo inflacijo.

Nekaj dni pozneje je ob odzivu trgov napovedal 90-dnevni premor pri carinah in za skoraj vse države znižal carinsko stopnjo na deset odstotkov.

Kanado in Mehiko je izvzel, ker je proti njima že prej uvedel 25-odstotne carine. Kitajski je carine dvignil na 145 odstotkov, sama pa je povišala carine na uvoz iz ZDA na 125 odstotkov.