Ta vključuje predlog zamenjave obstoječih sistemov cestninjenja, ki temeljijo na časovnem dejavniku, s sistemom na podlagi prevožene razdalje. Za tovornjake naj bi bil nov sistem uveden do leta 2023, za avtomobile pa do leta 2027.
"To je v resnici zelo dolgo obdobje glede na to, kako pospešeno se trenutno razvija različne nove rešitve in digitalizira promet," je ocenila predlagateljica nove ureditve, komisarka Bulčeva.
Podjetja so že napovedala, da se bo v letih 2020-2030 znatno povečalo število povezanih in avtomatiziranih vozil. Temu se morajo prilagoditi tudi sistemi, ki spremljajo cestni promet, je ponazorila izziv.
Predvidena digitalizacija cestninjenja naj bi zagotovila enoten, standardiziran sistem od Portugalske do Finske. "Nič več nalepk po sprednjem avtomobilskem steklu in nič več dolgih čakalnih vrst na cestninskih postajah," je poudarila Bulčeva.
V Bruslju novo ureditev primerjajo s telefoniranjem. Predlagani sistem je namreč po komisarkinih besedah podoben sistemu mobilnih operaterjev: prevoznik bo vzpostavil odnos s ponudnikom storitve in dobil mesečni račun za uporabo evropskih cest.
Pri digitalizaciji cestninjenja bodo upoštevali dosedanje investicije članic in amortizacijsko dobo opreme, je še izpostavila Bulčeva.
Digitalizacija po njenih navedbah na sploh omogoča veliko bolj dinamično zaračunavanje uporabe cestne infrastrukture ob upoštevanju ne samo razdalje, ampak tudi onesnaževanja zraka in cestnih zamaškov.
V praksi to pomeni, da bo lahko članica na zelo onesnaženem območju dodatno zaračunavala uporabo infrastrukture, da bi spodbudila bodisi uporabo alternativnih virov energije bodisi vozil, primernejših za razogličenje prometa.
V novem sistemu bodo mogoče tudi posebne spodbude, na primer električni avto bo lahko oproščen do 75 odstotkov cestnine, je ponazorila Bulčeva.
Komisija želi s tem spodbuditi razogličenje in zmanjšati družbenoekonomske stroške prometa, na primer vpliv na zdravje zaradi onesnaženja ali hrupa, pa tudi povečati varnost v cestnem prometu.
Novi sveženj je po prepričanju Bulčeve priložnost tudi za Dars. Komisarka sicer spodbuja vse ponudnike cestninskih storitev, naj se dejavno vključujejo v razvoj cestnoprometnega sistema, ker prihajajo vedno nove izboljšave glede povezanih in avtomatiziranih vozil.
Pomemben del svežnja so tudi predlogi glede urejanja delovnih razmer voznikov tovornjakov s ciljem preprečitve socialnega dumpinga in zagotavljanja enakega plačila za enako delo.
Kaj to pomeni za slovenskega tovornjakarja? Komisarka izpostavlja, da sveženj predvideva odpravo težav zaradi administrativnih ukrepov, ki nastajajo z nesorazmernimi rešitvami Avstrije, Nemčije in Francije, na katere so opozarjali slovenski deležniki.
Komisija je zaradi spornih praks proti omenjeni trojici tudi sprožila pravne postopke. Zdaj pa komisarka zatrjuje, da bo po koncu pogajanj o novem svežnju ta težava odpravljena. "Nič več kovčkov, različnih dokumentov v tovornjakih, ponujamo rešitev, ki bo digitalna, izmenjava informacij se dogajala neposredno med administracijami," je pojasnila.
Predlogi komisije po besedah Bulčeve predvidevajo tudi odpravo "nomadskih tovornjakarjev", ki se po več mesecev niso vrnili domov, in slamnatih podjetij. "Spali bodo doma po treh tednih, odpravljamo nomadski transport," je poudarila.
Sveženj naj bi zagotovil okolju prijaznejše ceste, socialno pravičnejši in v prihodnost usmerjeni cestni promet ter izboljšal konkurenčnost. Vključuje osem zakonodajnih predlogov, osredotočen je na cestni promet.
Ta sektor je namreč izjemno pomemben, saj neposredno zaposluje pet milijonov Evropejcev, obenem pa ustvarja skoraj petino izpustov toplogrednih plinov v EU, izpostavljajo v Bruslju.
Komisarka si ne dela utvar: "Pogajanja bodo izjemno zahtevna, tega se zavedamo." A cilj je po njenih besedah zelo jasen: pravična, vključujoča in v prihodnost usmerjena Evropa tudi na področju prometa, ki je zelo pomemben tako za kakovost življenja kot za konkurenčnost podjetij.
