"Videli smo medijska poročila o imenovanju dveh evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji. To je korak v pravo smer. Še naprej bomo pozorno spremljali razvoj dogodkov, dokler ne bo postopek imenovanja uspešno in zakonito končan," je v prvem odzivu povedal govorec komisije Christian Wigand.
Ob tem je spomnil, da je bila komisija ves čas na vseh ravneh v tesnem stiku s Slovenijo in da je vseskozi pozivala k imenovanju evropskih delegiranih tožilcev brez nadaljnjih zamud.
Glede začasne narave odločitve slovenske vlade pa je govorec dejal, da je postopek sedaj v rokah evropskega javnega tožilstva (EPPO), ki bo na podlagi predloga evropske glavne tožilke Laure Kövesi odločilo o kandidatih, ki ju je imenovala Slovenija.
Evropska komisija po Wigandovih navedbah pri tem ne igra vloge, si bo pa še naprej prizadevala za to, da se zagotovi ustrezno delovanje evropskega javnega tožilstva.
Podpredsednica komisije Jourova, pristojna za vrednote in preglednost, je na Twitterju čestitala imenovanima, Frank Elerjevi in Oštirju. Oba sta bila sicer kandidata od samega začetka procesa, ki traja že več kot eno leto. "Sedaj so imenovani vsi delegirani tožilci," je zapisala Jourova in dodala znak za ploskanje.
Vlada se je na četrtkovi seji odločila, da za evropska delegirana tožilca predlaga oba kandidata, ki sta vložila kandidaturi, torej Frank Elerjevo in Oštirja. Predlog je sicer začasen, dokler ne bodo uspešno končali nacionalnega dela postopka imenovanja kandidatov.
Vlada je sporočila, da se je seznanila z dosedanjim postopkom imenovanja in ugotovila, da ni bil končan v skladu z zakonom o državnem tožilstvu, ker da ni bilo vloženo zadostno število kandidatur.
Ker pa Slovenija zamuja pri posredovanju predloga kandidatov evropskemu javnemu tožilstvu in ker bi lahko zaradi tega po oceni vlade nastala občutna škoda za Slovenijo, je kandidata predlagala v imenovanje za čas, dokler ne bo uspešno končan nacionalni del postopka imenovanja, so zapisali v sporočilu po seji vlade.
V evropskem javnem tožilstvu so v četrtek v prvem odzivu zapisali, da novice za zdaj ne morejo komentirati, ker od slovenskih oblasti še niso prejeli uradnega sporočila o predlogu kandidatov za položaja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji.
Glede postopka izbire pa so pojasnili, da kandidate za položaje evropskih delegiranih tožilcev imenuje sodelujoča država. Ko evropsko javno tožilstvo prejme predlog, kandidate interno oceni, nato pa kolegij tožilstva odloči, ali jih imenuje ali ne. Odločitev na koncu tudi javno sporočijo.
EU je evropsko javno tožilstvo, pristojno za preiskavo, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU, vzpostavila junija letos. V projektu sodeluje 22 članic unije, tudi Slovenija, ki do četrtkove odločitve vlade edina še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev.
Evropska glavna tožilka Kövesijeva je v minulih mesecih večkrat opozorila, da to ovira delovanje tožilstva, spodkopava njegovo učinkovitost pri zaščiti finančnih interesov EU in terja ukrepanje z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Slovenija je zaradi tega pod drobnogledom Evropske komisije, ki je vseskozi pozivala k hitrim rešitvam, sicer pa napovedovala ukrepanje. Najverjetnejša možnost je bila sprožitev pravnega postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje, v tem primeru uredbe o EPPO.
Zamude pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev so bile tudi eden ključnih razlogov, da je Evropski parlament na dnevni red plenarnega zasedanja prihodnji teden uvrstil tudi razpravo o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji s predvideno resolucijo, o kateri naj bi glasovali decembra.
