Predlogi sprememb širitvenega procesa so odziv na blokado začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo lani oktobra, ki so jo mnogi označili za resno zgodovinsko napako. V primeru prve države je temu koraku nasprotovala le Francija, v primeru druge pa še Nizozemska in Danska.

Bistvena novost, ki jo je mogoče po neuradnih informacijah pričakovati v predlogih komisije, je poudarek na reverzibilnosti procesa. Te povratnosti procesa trenutno vsaj v praksi ni. Teoretično sicer obstaja možnost ponovnega odprtja začasno zaprtega pogajalskega poglavja, vendar se to še nikoli ni zgodilo.

Novi predlogi naj bi sledili načelu, da se kandidatkam v primeru napredka nameni več ugodnosti, na primer v obliki finančnih sredstev ali sodelovanja v raznih evropskih programih in politikah, v primeru neizpolnjevanja meril pa več neugodnosti. Namen naj bi bil zagotoviti več jasnosti tako glede pričakovanj kot glede posledic v primeru neizpolnitve teh pričakovanj.

Cilj večine akterjev v EU je, da bi voditelji članic marca prižgali zeleno luč za začetek pogajanj z obema državama. Komisija želi, da proces širitvene reforme teče vzporedno s pogajanji. V ozadju teh prizadevanj so tudi aprilske volitve v Severni Makedoniji, kjer bodo proevropske sile pod močnim pritiskom nasprotnikov z močnim argumentom proti EU. Država je namreč izpolnila vse pogoje, celo spremenila je ime, EU pa ne drži obljube.