Britanski parlament začenja razpravo o dogovoru o brexitu

Alternativa namreč je, da bi Združeno kraljestvo unijo zapustilo brez dogovora, kar bi pomenilo enega najslabših možnih scenarijev, ali pa da do brexita sploh ne bi prišlo. Ministri, ki so še zvesti Mayevi, so zato optimistični, da jim bo med razpravo, ki bo potekala do četrtka in nato še v ponedeljek in torek, uspelo prepričati dovolj poslancev za podporo dogovoru o brexitu.

Zaenkrat se sicer Mayeva sooča z nasprotovanjem ne le opozicijskih poslancev, pač pa tudi v vrstah lastnih konservativcev in severnoirskih unionistov (DUP), ki podpirajo njeno manjšinsko vlado.

Državni pravobranilec Geoffrey Cox je v ponedeljek poslancem predstavil pregled svojih pravnih nasvetov vladi glede dogovora. Ker jim nasvetov Cox in vlada niso predstavili v celoti, so poslanci šestih opozicijskih strank v spodnji dom parlamenta vložili zahtevo za sprožitev postopka proti vladi zaradi nespoštovanja parlamenta.

Ta je namreč novembra sprejel odločitev, da mora vlada poslancem "v celoti predložiti vse pravne nasvete" o dogovoru. Laburisti so Coxa obtožili, da svoj celoten pravni nasvet skriva iz strahu pred političnimi posledicami.

Po napovedih BBC bi lahko poslanci danes najprej odločali o sprožitvi postopka in v tem primeru bi lahko prišlo do preložitve razprave oziroma glasovanja o dogovoru, ki je napovedano za 11. december.

Nezadovoljstvo nad dogovorom je sicer veliko, predvsem v smislu, da Britancem "ne bo vrnil nadzora" in da je premierka domov prinesla dogovor, ki je slab za državo. Če bo dogovor o brexitu padel, še posebej če bo zavrnjen z veliko večino, potem bo zapečatena tudi usoda Mayeve, se strinjajo analitiki.

V tem primeru konservativce čaka izbiranje novega vodje, zelo verjetne so tudi predčasne parlamentarne volitve, morda pa celo nov referendum o brexitu. Zagotovo pa 29. marca prihodnje leto, kot si je določila britanska vlada, ne bo prišlo do "urejenega" brexita, torej z dogovorom z EU.

Vendarle, Mayeva je prepričana, da so dosegli najboljši možen dogovor. Ta na 585 straneh ureja glavna ločitvena vprašanja. Določa tudi prehodno obdobje, ki naj bi trajalo do konca leta 2020 z možnostjo še dveletnega podaljšanja. London in Bruselj naj bi se v tem času dogovorila o bodočih trgovinskih odnosih.

Na ta način bi se Velika Britanija izognila kaosu in zelo verjetni recesiji, ki bi jo sprožil brexit brez dogovora. Kot je prejšnji teden posvarila tudi centralna banka, bi britanska gospodarska aktivnost v takem primeru upadla za osem odstotkov, stopnja brezposelnosti bi se dvignila z zdajšnjih 4,1 odstotka na 7,5 odstotka, vrednost funta pa bi padla za četrtino.

Tudi te informacije bodo zagotovo vplivale na britanske poslance pri njihovem odločanju o dogovoru o brexitu. Zagotovo bodo pozorni tudi na gibanje finančnih trgov med razpravo. Če se bodo ti začeli odzivati preveč burno, se bodo zagotovo ošibila tudi kolena mnogim poslancem, razmišljajo analitiki.

Dogovor morata sicer na strani unije potrditi še Evropski parlament in Svet EU, vendar na tej strani večjih presenečenj ni pričakovati, glede na to, da so voditelji članic EU dogovor konec novembra na vrhu v Bruslju že blagoslovili. Evropski poslanci naj bi dogovor potrdili že zgodaj v novem letu.