Obletnico je sicer v ožjem krogu povabljencev že zabeležila v soboto, ko je na sprejemu v rezidenci v Sandringhamu na vzhodu Anglije pripravila sprejem. V enem redkih nastopov v javnosti v zadnjem času je bila 95-letna kraljica vidno dobre volje. Kramljala je s povabljenci in na koncu tudi razrezala torto.
Platinasti jubilej prihoda na prestol pa bo praznovala danes, na 70. obletnico smrti njenega očeta, kralja Jurija VI. Za njegovo smrt 6. februarja 1952 je izvedela, ko sta bila s možem, princem Philipom na potovanju po Afriki. Slovesno kronanje je bilo šele več kot leto kasneje, 2. junija 1953.
V sedmih desetletjih na položaju je Elizabeta II. sodelovala s 14 predsedniki vlad, prvi je bil Winston Churchill. Sprejela je tudi 13 od 14 predsednikov ZDA, ki so bili na oblasti v tem času.
Sicer pa je njena vloga protokolarna, o političnih vprašanjih se javno ne izreka in tudi svojih pogledov ne razkriva.
Elizabeta je bila ob rojstvu 21. aprila 1926 tretja v vrsti za britanski prestol, za stricem Edwardom in očetom. A Edward se je leta 1936 le nekaj mesecev po kronanju odpovedal položaju in prestol je zasedel njegov brat, Elizabetin oče Albert.
Ves čas do smrti lani aprila ji je ob strani stal mož, princ Philip, s katerim sta bila poročena od leta 1947 in ki ga je označila za "svojo moč in oporo". V zakonu so se jima rodili štirje otroci.
Elizabeta II. je vseskozi veljala za moralno avtoriteto, nikoli je niso povezovali z aferami. To pa ne velja za njene najbližje, od sestre Margaret do otrok, vključno s prestolonaslednikom, princem Charlesom, čigar ločitev od princese Diane je dlje časa polnila tisk. Ob tragični smrti Diane leta 1997 pa je bila tudi kraljica deležna kritik, češ da se ni odzvala dovolj sočutno.
Elizabeta II. kljub visoki starosti - aprila bo dopolnila 96 let - vztraja pri opravljanju dolžnosti. V preteklosti je vsako leto sodelovala tudi na 400 uradnih dogodkih. V zadnjih letih pa so del njenih dolžnosti vendarle prevzeli drugi člani kraljeve družine, predvsem prestolonaslednik princ Charles in njegov sin William. Prav slednji velja za novo upanje za monarhijo.