Po dokončnih izidih je za odhod iz EU glasovalo 51,9 odstotka britanskih volivcev, za obstanek pa 48,1 odstotka. Razlika je bila več kot milijon glasov.
Za brexit so večinsko glasovali volivci v Angliji in Walesu, medtem ko so v Londonu, na Škotskem in Severnem Irskem večinsko podprli obstanek v EU.
"Naj se 23. junij zapiše v zgodovino kot naš dan neodvisnosti," je izide komentiral eden glavnih zagovornikov odhoda iz unije, vodja evroskeptične stranke Ukip Nigel Farage, ki je Britancem obljubljal, da bo država z izstopom iz EU znova vzela vajeti v svoje roke.
Britanski premier David Cameron je po objavi izidov napovedal odstop. "Mislim, da ne bi bilo prav, da bi skušal biti kapitan, ki vodi državo v novi smeri," je dejal.
Umakniti se namerava do oktobrskega kongresa konservativcev, saj verjame, da bo moral pogajanja o izstopu države iz EU voditi nov premier. "Mislim, da je prav, da novi premier sprejme odločitev o tem, kdaj aktivirati člen 50," je dejal Cameron.
Omenjeni člen lizbonske pogodbe ureja izstop države iz EU. Država, ki želi izstopiti, mora o svoji nameri najprej uradno obvestiti Evropski svet. Na podlagi smernic, ki jih ta pripravi, se unija začne pogajati in sklene s to državo sporazum, v katerem opredeli pogoje za njen izstop in okvir prihodnjih odnosov med stranema.
Pogodba EU predvideva dveletno obdobje za pogajanja o pogojih izstopa, a bi lahko postopek trajal tudi dlje.
Nekdanji londonski župan Boris Johnson, eden od vodij kampanje za brexit in možen kandidat za naslednika Camerona je dejal, da ni razlogov za naglico glede uporabe 50. člena lizbonske pogodbe.
V EU medtem opozarjajo, da mora unija kljub vsemu ostati enotna. "Odločeni smo obdržati našo enotnost kot sedemindvajseterica," je dejal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
Zagotovil je, da zaradi brexita ne bo prišlo do pravnega vakuuma. Dokler Velika Britanija formalno ne zapusti EU, bo zanjo kot tudi v sami državi veljala evropska zakonodaja, tako v smislu pravic kot obveznosti, je dejal.
V skupni izjavi s predsednikom Evropskem komisije Jean-Claudom Junckerjem ter predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem ter predsedujočim Svetu EU, nizozemskim premierjem Markom Ruttejem pa je Tusk med drugim izrazil pričakovanje, da bo britanska vlada čim prej začela pogajanja o izstopu iz EU ne glede na to, kako boleč bi ta proces lahko bil. Vsakršno odlašanje bi po njihovem po nepotrebnem podaljšalo negotovost.
Evropski voditelji bodo o britanski odločitvi govorili na vrhu prihodnji teden, že v soboto pa bodo o tem na izrednem srečanju v Berlinu govorili zunanji ministri šestih ustanovnih članic EU. V ponedeljek se bodo v Berlinu o nadaljnjih korakih pogovarjali tudi nemška kanclerka Angela Merkel, italijanski premier Matteo Renzi, francoski predsednik Francois Hollande in predsednik Evropskega sveta Tusk. Evropski parlament se bo na izrednem zasedanju sešel prihodnji torek.
Izid britanskega referenduma so obžalovali voditelji več evropskih držav, tudi Slovenije, ki pa hkrati opozarjajo na to, da je nujno, da se EU učinkovito spopade z izzivi.
Merklova je posvarila članice EU pred prenagljenimi odzivi, saj bi s tem tvegali nadaljnje delitve v Evropi. Hollande pa je ocenil, da odločitev britanskih volivcev predstavlja težek preizkus za Evropo, predvsem z vidika ekonomskih in finančnih posledic.
Ameriški predsednik Barack Obama, ki je nasprotoval odhodu Velike Britanije iz EU, je sporočil, da posebni odnosi med ZDA in Veliko Britanijo kljub temu ostajajo enaki. Kremelj je izrazil upanje, da referendumska odločitev Otoka ne bo škodila odnosom z Rusijo. Kitajska pa je pozvala Veliko Britanijo in EU, naj se čim prej dogovorita.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da se zaradi brexita ne bo spremenil položaj Britanije v Natu, je pa Nato postal bolj kot kdajkoli pomembna platforma sodelovanja med evropskimi zavezniki.
Slovenski predsednik Borut Pahor je poudaril, da je za Slovenijo obstoj EU življenjskega pomena in da je v interesu vseh državljanov Slovenije, da med državami s skupnimi interesi stečejo procesi, ki bodo pripeljali do ustave EU s federalnim značajem.
Slovenski premier Miro Cerar je ocenil, da bo referendumska odločitev po verjetno kratkem obdobju negotovosti mednarodnih trgov vodila v dodatno utrditev unije in spodbudila njeno prenovo. Ta bo po njegovem omogočila, da se bomo s sodobnimi izzivi spopadli učinkoviteje, z več solidarnosti, odločnosti in tesneje povezani.
Podobnega mnenja so tudi evropski poslanci iz Slovenije. Predstavniki več poslanskih skupin v DZ pa so sporočili, da gre za žalosten dan za Evropo.
Da bo v EU nujen premislek o vzrokih za britansko odločitev, je prepričan tudi zunanji minister Karl Erjavec.
Predstavnike evroskeptičnih strank po Evropi pa izid britanskega referenduma veseli. Vodje skrajne desnice na Nizozemskem Geert Wilders, v Franciji Marine Le Pen in Italiji Matteo Salvini so tako nemudoma pozvali k podobnim referendumom v svojih državah.
Odločitev za brexit je pozdravil tudi kandidat republikancev na ameriških predsedniških volitvah Donald Trump. Za demokratsko predsedniško kandidatko Hillary Clinton pa je najpomembneje umiriti strasti in k zadevi pristopiti trezno ter zmanjšati morebitne negativne posledice odločitve britanskih volivcev za EU in ZDA.
Odločitev Britancev za brexit je zamajala finančne trge. Britanski funt je padel na najnižjo raven od leta 1985, padla pa je tudi vrednost evra.
Britanska centralna banka je že napovedala "vse potrebne korake" za zagotovitev stabilnosti. Guverner Mark Carney je dejal, da je na trgih mogoče pričakovati nekaj nestanovitnosti, vendar je zagotovil, da je banka na to pripravljena.
Zaradi brexita se je trgovalni dan na evropskih borzah začel z velikimi padci. Donos do dospetja na obveznice bolj ranljivih članic območja evra pa se je zvišal, poskočil je tudi donos na slovenske obveznice.
Brexit za slovensko gospodarstvo sicer naj ne bi imel usodnih posledic. "Prepričan sem, da bodo gospodarski tokovi našli poti za normalno sodelovanje še naprej," je dejal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.
Finančni minister Dušan Mramor pa napoveduje, da bodo storili vse, da bo Slovenija brexit občutila v čim manjši meri.
Referendum pa utegne zamajati tudi Združeno kraljestvo. Škotska premierka Nicola Sturgeon je tako dejala, da se Škotska v prihodnosti vidi kot del EU in da je zato "zelo verjeten" nov referendum o neodvisnosti Škotske. Severnoirska katoliška nacionalistična stranka Sinn Fein pa zahteva referendum o združitvi Severne Irske z republiko Irsko.
Španski zunanji minister Jose Manuel Garcia-Margallo pa se je zavzel za "deljeno suverenost" Španije in Velike Britanije nad Gibraltarjem, kar bi slednjemu omogočilo ohranitev dostopa do skupnega gospodarskega prostora EU.
Kronologija odnosov Velike Britanije z EU:
Velika Britanija je postala članica EU leta 1973, v prvi širitvi takratne Evropske skupnosti. Njeni odnosi s povezavo so bili vseskozi zapleteni, London pa si je z leti izpogajal največ izvzetij med vsemi članicami. Kljub temu je nezadovoljstvo z unijo na Otoku vztrajalo in, čeprav tesno, so se Britanci po 43 letih članstva odločili za izstop.
1961 - Velika Britanija skupaj z Dansko in Irsko zaprosi za članstvo v Evropski skupnosti.
1963 - Francija po pogajanjih vloži veto na članstvo Velike Britanije v povezavi zaradi nasprotovanja tedanjega predsednika Charlesa de Gaulla, ki je Združeno kraljestvo označil za trojanskega konja ZDA in ki ga je skrbelo, da bi angleščina prevladala kot glavni evropski jezik. Po odstopu De Gaulla leta 1969 se Londonu odpre pot v povezavo.
1973 - Velika Britanija ob prvi širitvi Evropske skupnosti postane članica povezave, a že čez leto dni pozove k obsežnim spremembam v skupni kmetijski politiki, pravičnejšim metodam financiranja proračuna in rešitvam finančnih težav.
1975 - Britanci se na referendumu izrekajo o možnosti izstopa iz takratne Evropske skupnosti, dve leti po tistem, ko so se ji pridružili. Večina jih glasuje, da ostanejo njen del. Referendum so razpisali zato, ker ga pred vstopom v skupnost leta 1973 niso izvedli.
1984 - Velika Britanija si od Bruslja izbori rabat oz. vračanje sredstev iz proračuna, potem ko britanska premierka Margaret Thatcher zagrozi z ustavitvijo vplačil v evropski proračun, ker je Britaniji kot tedaj tretji najrevnejši članici grozilo, da bo postala neto plačnica v proračun. Po zaslugi rabata Britanija prejema nazaj okrog dve tretjini vplačanih neto prispevkov v proračun. Britaniji vrnjena sredstva morajo z dodatnimi plačili nadomestiti vse druge države v skladu z obsegom njihovih gospodarstev. Zdaj, ko je Britanija med najbogatejšimi članicami EU, se ostale zavzemajo za ukinitev rabata, a London vztraja, da je še vedno upravičen.
1992 - V veljavo stopi maastrichtska pogodba oz. pogodba o EU, v kateri si Velika Britanija in Danska zagotovita pravno izvzetje oz. opt-out od obveznosti vstopa v območje evra in izključitev iz evropskega mehanizma menjalnih tečajev (ERM), namenjenega usklajevanju finančnih sistemov evropskih držav pred uvedbo skupne valute.
1996 - Odnosi med Veliko Britanijo in preostankom EU se zaostrijo spričo prepovedi uvoza britanske govedine v unijo, ki je posledica izbruha bolezni norih krav na Otoku. London v odgovor blokira vse odločitve v tedanjem svetu ministrov, za katere je bilo nujno soglasje vseh članic. Po sprostitvi omejitev, ki so bile popolnoma odpravljene leta 2002, Velika Britanija umakne blokado.
1999 - Z uveljavitvijo amsterdamske pogodbe postane del zakonodajnega okvira schengenski sistem, glede katerega sta Velika Britanija in Irska izpogajali izjemo, da prispevata le s sodelovanjem policije, a ne ukineta nadzora na svojih mejah. S protokolom k amsterdamski pogodbi je določeno tudi, da sta Združeno kraljestvo in Irska lahko udeležena v vseh ali nekaterih schengenskih ureditvah, če to soglasno odobri Svet EU.
2009 - V veljavo stopi lizbonska pogodba, v kateri si London in Varšava izposlujeta opt-out glede uporabe listine o temeljnih pravicah, ki je del pogodbe. Poseben protokol, ki opredeljuje izjeme, sicer ne omejuje ali izključuje učinka na nacionalni pravni red teh dveh držav članic.
19. februar 2016 - Voditelji držav članic EU dosežejo dogovor o reformah unije, ki jih terja London. Ta predvideva možnost omejitve socialnih pravic za nebritanske delavce na Otoku za sedem let, zagotovilo, da območje evra ne more spodkopati enotnega trga, zaščito britanskega funta ter zagotovilo, da britanskim davkoplačevalcem ne bo nikoli treba reševati evrskih držav pred bankrotom. Ureditev bo začela veljati z dnem, ko bo Velika Britanija pristojne službe v uniji obvestila, da bo ostala članica EU.
23. junij 2016 - Britanci na referendumu drugič odločajo o članstvu v povezavi in se tesno, z 51,9 odstotka glasov, odločijo za izstop iz Evropske unije.