Glede na ugotovitve oblasti v BiH se je vrstam IS v bojih v Siriji in Iraku od leta 2014 pridružilo okoli 150 državljanov BiH. Od tega je na pot brez vrnitve v Sirijo odšlo 29 parov z otroki, tudi zelo majhnimi, med njimi je bil celo par z devetimi otroki, povzema hrvaška tiskovna agencija Hina.
Televizija FTV je objavila tudi več posnetkov oborožencev po poreklu iz BiH, ki da se zdaj borijo v puščavah Sirije in Iraka. Nekateri so na posnetkih tudi pozivali druge muslimane iz BiH, da se jim pridružijo v džihadu.
Eden od teh borcev, ki ga je FTV identificirala kot Mehdina Delića, je celo pozival somišljenike v BiH, naj izvajajo samomorilske napade in ubijajo nevernike.
Večina borcev iz BiH, ki je odšla v Sirijo v vrste IS, naj bi bila tam tudi ubitih. Nobenih podatkov pa ni o tem, kaj se je zgodilo z njihovimi otroki, je še navedla FTV.
Glavni kraj za novačenje džihadistov v BiH naj bi bila po navedbah FTV vas Gornja Maoča pri Brčkem. Tej celici naj bi se pridruževali tudi številni prebivalci iz Livna in Kaknja, še povzema Hina.
Skupno naj bi bilo v BiH kar 64 ilegalnih islamskih skupnosti, ki niso povezane z uradno islamsko skupnostjo v državi. To so t.i. paradžemati, v katerih po navedbah bošnjaških medijev praktično neovirano "perejo možgane" mladim, jih pošiljajo na bojišča in sejejo strah.
Večinoma se te skupnosti zbirajo v osamljenih hišah na nedostopnih hribovitih območjih države, a tudi v večjih mestih in Sarajevu. Pogosto te skupnosti vodijo imami, ki so v BiH prišli iz tujine, tudi iz Londona, je pred dnevi poročal bošnjaški Večernji list.
Obstoj teh paradžematov podpira tudi več visokih predstavnikov uradne Islamske skupnosti v BiH, ki jim predavajo in svetujejo. Gre sicer predvsem za posamezne islamske profesorje, ki so študirali v Savdski Arabiji, je še poročal Večernji list.
Nekaj teh najbolj skrajnih skupnosti naj bi grozilo tudi vrhovnemu poglavarju muslimanov v BiH, reis-ul-ulemi Huseinu Kavazoviću, ki je sredi januarja zahteval prepoved teh skupnosti.
"Treba je zapreti objekte, v katerih se nelegalno organizirajo verski obredi, ki jih ne vodijo legalne in legitimne verske avtoritete, imenovane s strani Islamske skupnosti," je zapisal Kavazović, ki je tudi najvišji verski vodja muslimanov v Sloveniji.
Te objekte naj bi zaprli do konca februarja letos. "V Islamski skupnosti je zadostno število džamij, medres, fakultet, knjižnic ter drugih ustanov in institucij, da se zadovoljijo potrebe vseh muslimanov v BiH," je prepričan reis-ul-ulema.
Po drugi strani uradna Islamska skupnost v BiH močno brani vidnost islama v državi. V zadnjem času jih je razburila odločitev državnega visokega sodnega in tožilskega sveta, ki je prepovedal uporabo verskih simbolov v sodnih dvoranah. Zaradi tega je konec tedna v Sarajevu protestiralo okoli 2000 žensk, ki so zahtevale pravico do nošnje naglavnih rut oz. hidžaba. "Hidžab - moja pravica, moja izbira", so skandirale.
V omenjenem sodnem in tožilskem svetu opozarjajo, da veljavna zakonodaja v Federaciji BiH sodnikom in ostalim uslužbencem na sodiščih prepoveduje izražanje ne le verske, ampak tudi nacionalne in politične pripadnosti.
Predstavnica sveta Ružica Jukić je tudi opozorila, da morajo sodniki vedeti, komu sodijo in imajo pravico zahtevati od obtoženih žensk, da se odkrijejo. Kot je dodala, so muslimanski sodni uslužbenci pogosto izkoriščali vero, na primer da so med službo za dve uri odšli na molitev.
Polemiki o hidžabih se je pridružila tudi ugledna bošnjaška pisateljica in orientalistka Jasna Šamić, ki je v Oslobođenju opozorila, da so naglavne rute v BiH pravzaprav "moda", ki jo je v deželo prinesel "savdski denar". Dolžnost muslimank ni mahanje z religioznostjo, je še menila Šamićeva in opozorila, da je BiH sedaj na razpotju, ko se bo odločalo, ali bo preživela sekularna država.