tank, želva, lopa Svet24.si

Foto: Ukrajinci zajeli nenavadno rusko »želvo«

906923_138-naplavinepasjirep1 Svet24.si

Naplavine zasule tlakovan prehod čez Pasji rep

vrocina2 Necenzurirano

Saharski pesek in vročinski valovi. Mi pa se ...

luka doncic pf Reporter.si

Dončić, Golob in starleta: popisujemo ozadje ...

televizija navijac Ekipa24.si

Jezni slovenski navijač se je po prejetem zadetku...

Marylin ni mogla brez čudežnih injekcij, ki so delovale tudi na njeno psiho Odkrito.si

Vse je bilo v njegovih rokah ... Tudi ona

sesko Ekipa24.si

Benjaminu Šešku smo pokazali posnetek njegove ...

Svet

Bombe v Carigradu

Deli na:

V eksplozijah dveh bomb, ki sta v razmaku nekaj minut odjeknili v Carigradu, je v nedeljo zvečer umrlo najmanj 16 ljudi, 154 je bilo ranjenih, je danes sporočil turški minister za zdravje Recep Akdag. Do eksplozij je prišlo dan preden bo ustavno sodišče danes začelo presojati zahtevo o prepovedi vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP).

V eksplozijah dveh bomb, ki sta v razmaku nekaj minut odjeknili v Carigradu, je v nedeljo zvečer umrlo najmanj 16 ljudi, 154 je bilo ranjenih, je danes sporočil turški minister za zdravje Recep Akdag. Do eksplozij je prišlo dan preden bo ustavno sodišče danes začelo presojati zahtevo o prepovedi vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP).

Po besedah ministra bi število žrtev lahko še naraslo, saj je sedem ljudi huje ranjenih, med smrtnimi žrtvami pa so tudi otroci, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Agencija je nato poročala, da je v bolnišnici umrl še en ranjen, tako da je število smrtnih žrtev naraslo na 17.

Večino žrtev je zahtevala eksplozija druge, močnejše bombe, ki je odjeknila le nekaj metrov stran in kakih deset minut kasneje po prvi, šibkejši bombi. Druga bomba je eksplodirala, ko je žrtvam prve bombe priskočilo na pomoč več ljudi. Eksploziji sta odjeknili na trgu, polnem ljudi, v delavski četrti Gungoren. Guverner Carigrada Muammer Güler je novinarjem dejal, da je nedvomno šlo za teroristično dejanje, povedal pa je tudi, da sta bili obe bombi v smetnjakih.

Nihče še ni prevzel odgovornosti, oblasti pa tudi še niso povedale, koga sumijo, mediji pa že pišejo, da bi za napadi lahko stala Kurdska delavska stranka. Po poročanju medijev je zaradi suma vpletenosti v napade policija prijela tri mladoletnike, stare 16 in 17 let. Na podlagi namigov stanovalcev so jih prijeli v nedeljo zvečer v kleti poslopja blizu kraja eksplozij.

Po navedbah ameriške tiskovne agencije AP gre za najbolj smrtonosen napad na civiliste v Turčiji v skoraj petih letih, potem ko je bilo novembra 2003 v napadu na britanski konzulat in banko ubitih 30 ljudi.

Turški premier in predsednik, Recep Tayyip Erdogan in Abdullah Gül sta odločno obsodila napade. "Nobenih ciljev ni mogoče doseči z nasiljem, ubijanjem nedolžnih ljudi in terorizmom," je dejal Gül v izjavi. Ob tem je menil, da napadi kažejo na to, kako "nečloveški in prezira vredni" so napadalci, poroča AP.

Napade je kot "grozljive teroristične napade" ostro obsodil tudi generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer. Zagotovil je turškemu prebivalstvu, da jim bo Nato odločno stal ob strani v boju proti terorizmu, poroča AFP.

Medtem se je danes že sestalo ustavno sodišče, ki je začelo presojati zahtevo o prepovedi vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) premiera Erdogana, ki vodi državo od leta 2002, na lanskih volitvah pa je znova doživela veliko podporo. Zahtevo je marca vložil državni tožilec z utemeljitvijo, da stranka spodkopava sekularno ureditev.

Primer je izraz globokih političnih razhajanj med sekularnimi krogi, ki so močni predvsem v sodstvu in vojski, in vladajočo stranko, katere mnogi člani so pobožni muslimani s povezavami z islamskim gibanjem. Odločitev sodišča bi lahko bila znana ta teden, vplivala pa bo tako na politične razmere kot gospodarstvo ter na odnose z EU. Prepoved vladajoče stranke bi namreč lahko privedla do predčasnih volitev in do povečanja političnih napetosti, poroča AP.

Sodišče mora odločitev sprejeti z najmanj sedmimi glasovi od skupno enajstih ustavnih sodnikov. Zahtevo lahko podpre, zavrne ali pa se odloči za tretjo pot, prepoved financiranja stranke iz proračuna. Najpogosteje se govori o prepovedi stranke, potem ko je leta 1998 in 2001 ustavno sodišče "zaradi protisekularne dejavnosti" že prepovedalo dve islamistični stranki, Stranko blaginje in Stranko kreposti, iz katerih se je razvila AKP.