Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

pakiranje Njena.si

Celotnega pakiranja in selitve v oddaji ne vidite

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Boj s krizo

Deli na:

Predstavniki držav članic Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke in uradniki obeh ustanov so v ponedeljek na plenarnem zasedanju sklenili letošnje jesensko zasedanje ter potrdili vse, kar je bilo glede boja proti svetovni finančni krizi dogovorjeno že v petek, soboto in nedeljo.

Predstavniki držav članic Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke in uradniki obeh ustanov so v ponedeljek na plenarnem zasedanju sklenili letošnje jesensko zasedanje ter potrdili vse, kar je bilo glede boja proti svetovni finančni krizi dogovorjeno že v petek, soboto in nedeljo.

Industrijsko najbolj razvite države skupine G7 (ZDA, Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Francija, Kanada, Italija) so se v petek dogovorile, da ne bodo dovolile propada "sistemsko pomembnih" finančnih ustanov in bodo za boj proti krizi uporabili vsa orodja, ki so jim na voljo. Ta načrt je v soboto podprla skupina držav v razvoju G20, prav tako pa tudi Mednarodni finančni in monetarni odbor IMF (IMFC), ki je zagotovil, da bo IMF posojal denar državam, ki ga bodo potrebovale za boj proti krizi.

Razvojni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke je v nedeljo sklenil, da ne bodo pozabili na revne države, ki se poleg finančne soočajo tudi s krizo višjih cen hrane in energije, zaradi katerih je po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) padlo v revščino 75 milijonov ljudi. Prav tako v nedeljo so se s svetovno finančno krizo spopadli voditelji držav območja evra, ki so se v Parizu dogovorili za skupno strategijo v smeri povečanja zaupanja na trgih z jamstvi za medbančna posojila in preprečevanjem propadanja finančnih ustanov.

Vsi ti dogovori so bili očitno uspešni, kar se tiče vračanja zaupanja ameriških borznih vlagateljev, saj je v ponedeljek indeks Dow Jones na Wall Streetu zrasel za zgodovinsko rekordnih 936 točk na 9387,61 točke. To je sicer še vedno daleč od rekordne vrednosti pred letom dni 14.165 točk. Analitiki svarijo pred pretiranim navdušenjem, saj bodo borzni indeksi v prihodnjih dneh in tednih še skakali gor in dol - predvsem dol, če se uresničijo napovedi o krepki upočasnitvi gospodarske rasti. Podobno kot na Wall Streetu se je v ponedeljek dogajalo tudi po drugih svetovnih borzah. Vlagatelje je pomirila pripravljenost držav, da ne bodo dovolile ponovitve velike gospodarske depresije iz 30. let prejšnjega stoletja.

Generalni direktor IMF Dominique Strauss-Kahn je v ponedeljek na plenarnem zasedanju izrazil zadovoljstvo nad opravljenim in izpostavil razlike v odgovoru na krizo pred 80 leti in danes. Zadovoljen je, ker so države poslušale njegove pozive, da je potrebno na krizo odgovoriti hitro, celovito, domišljeno, učinkovito in predvsem usklajeno. Eden od vzrokov depresije je bilo to, da so države ukrepe sprejemale po svoje.

"Vzpon nacionalizma je bila ena od najhujših posledic depresije, vendar tudi eden njenih glavnih vzrokov," je dejal Strauss-Kahn in dodal, da so centralne banke omogočile likvidnost bankam, vlade prevzemajo ključne finančne ustanove in jamčijo za depozite. "Napadajo se vsi vidiki krize, kot je likvidnost, slabe naložbe, pomanjkanje kapitala in zaupanja," je dejal Strauss-Kahn in obljubil, da bo IMF opravil svoj del naloge, kar je analiziranje in izdajanje priporočil, saj ima z bančnimi krizami veliko izkušenj.

Podobno so potekali tudi nastopi drugih udeležencev plenarnega zasedanja. Predsednik Monetarnega in finančnega odbora IMF (IMFC) Egipčan Jusuf Butros Gali je poročal, da je IMFC združil svetovno skupnost v zaveze po skupnem in celovitem nastopu. Francoska finančna ministrica Christine Lagarde je prav tako poudarila potrebo po usklajenem delovanju in ključno vlogo IMF.

Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick pa se je v svojem govoru posvetil predvsem državam v razvoju in dejal, da bo oktober ključen za marsikatero od njih. Zoellick je opozoril na nevarnost padanja izvoza zaradi padanja povpraševanja v razvitih državah. Obstaja tudi nevarnost zmanjšanja tujih vlaganj, s tem tudi rasti in drugih težav. Zavezo k pomoči za države v razvoju je v ponedeljek izrazil guverner japonske centralne banke Masaki Širakava, ki je k temu pozval tudi obe mednarodni ustanovi.

Takšno zavezo je v nedeljo že dal Razvojni odbor IMF in Svetovne banke, katerega izjava pravi, da ne bodo dovolili, da propadejo leta težko pridobljenih napredkov v razvoju revnih držav. Tudi evropski komisar za razvoj in humanitarno pomoč Louis Michel je dejal, da gre za verodostojnost donatorske skupnosti kot zanesljivega partnerja. "To je še posebej jasno, ko se primerja počasnost povečevanja pomoči nerazvitim s hitrostjo mobilizacije pomoči za razvite," je dejal Michel. Tudi ameriški finančni minister Henry Paulson je opozoril, da morata IMF in Svetovna banka storiti vse za olajšanje vpliva finančne krize na države v razvoju.

Predsednik Svetovne banke Zoellick je na novinarski konferenci po zasedanju Razvojnega odbora dejal, da vlade in javnosti v razvitih državah ne smejo pozabiti na zaveze nerazvitim pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja, potem ko je njihova pozornosti posvečena predvsem domačim težavam. Države v razvoju niso krive za sedanje razmere, ki so jih zakuhala finančna podjetja v ZDA.

Jesenskega zasedanja IMF in Svetovne banke se je udeležila tudi slovenska delegacija pod vodstvom finančnega ministra Andreja Bajuka in guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca. Bajuk je povedal, da je glede Slovenije še vedno optimističen in da je položaj slovenskih bank resnično trden, ker niso kupovale tveganih vrednostnih papirjev na osnovi ameriških hipotek. Čeprav pa se lahko kriza pozna tudi v Sloveniji, predvsem če se zavleče. Minister je dejal, da so v Sloveniji pravočasno poskrbeli za neomejeno zavarovanje depozitov in dodal, da se je potrebno osredotočiti na to, da bodo imele slovenske banke še naprej dostop do sredstev na medbančnem trgu.

Poleg tega je Bajuk po koncu zasedanja izpostavil, da bo za reševanje krize ključno sodelovanje in dogovarjanje. "Glavno krivdo za sedanje težave gre pripisati pomanjkljivostim v delovanju nadzornih institucij. Ukrepati je treba hitro in potrebnih bo veliko naporov, da se težave odpravijo," je povedal.

Kot so po koncu zasedanja še sporočili s slovenskega ministrstva za finance, je bilo govora tudi o končni različici strateškega okvira o klimatskih spremembah in razvoju. Ta je rezultat posvetovanj med predstavniki razvijajočih se držav, bilateralnimi in multilateralnimi razvojnimi partnerji, zasebnim sektorjem ter civilno družbo. Služil naj bi za vodilo o tem, kako področje podnebnih sprememb povezati z razvojnimi izzivi na številnih področjih, kot so energija, transport, razvoj mest, kmetijstvo, ipd. Nudi tudi ideje za posodobitev obstoječih finančnih instrumentov ter za mobilizacijo dodatnih finančnih sredstev.

Razprava je potekala tudi o reformi upravljanja in odločanja v Svetovni banki, katere namen je predvsem okrepiti vpliv oziroma vlogo držav v razvoju in v tranziciji. Dogovorili so se, da se bo glasovalna moč teh držav v Mednarodni banki za obnovo in razvoj ter v Mednarodnem združenju za razvoj, ki sodita pod okrilje Svetovne banke, povečala. Poleg tega so se dogovorili, da bodo odslej afriške države močneje zastopane v Odboru izvršnih direktorjev ter da mesto predsednika Svetovne banke v prihodnje ne bo samodejno pripadlo Američanom, tako kot je bila praksa od ustanovitve Svetovne banke leta 1944 dalje, ampak najboljšemu kandidatu.