Starmerja je k odstopu doslej pozvalo več kot 70 laburističnih poslancev. AFP je več kot 70 od 403 britanskih laburističnih poslancev Starmerja pozvalo k odstopu, potem ko jih ni prepričala njegova obljuba, da bo stranko naredil drznejšo in boljšo. Britanski BBC je medtem naštel najmanj 72 poslancev, ki so ga pozvali k odstopu ali k pripravi časovnega načrta zanj.

V skladu s pravili stranke bi izzivalec za vodjo stranke potreboval 81 glasov laburističnih poslancev, da bi se postopek uradno začel.

Več poslancev je pozvalo k spremembi vodstva. Po poročanju britanskih medijev sta zunanja ministrica Yvette Cooper in notranja ministrica Shabana Mahmood dejali Starmerju, da bi moral prevzeti nadzor nad urejenim prenosom oblasti. Britanskega premierja sicer danes čaka sestanek kabineta vlade.

Starmer je na oblast prišel julija 2024 po prepričljivi zmagi na volitvah, ki je končala 14-letno vladavino konservativne stranke. A od takrat je nihal in se zapletel tudi v škandal zaradi imenovanja in odstavitve Petra Mandelsona, britanskega veleposlanika v Washingtonu, potem ko so se pojavila razkritja o njegovih povezavah s spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom.

Laburisti so na četrtkovih volitvah v Angliji, Walesu in na Škotskem doživeli hud poraz, pri čemer so razočarani volivci podprli skrajno desničarske in nacionalistične stranke. Laburisti so izgubili več kot 1500 sedežev v lokalnih svetih, medtem ko je skrajno desna stranka Reform UK število sedežev povečala z manj kot sto na več kot 1400.

Na volitvah v Walesu, dolgoletni trdnjavi laburistov, je stranka zasedla šele tretje mesto in po 27 letih izgubila nadzor nad regionalno vlado. Slabo se je odrezala tudi na Škotskem.

Starmer je v ponedeljek priznal, da je njegova vlada delala napake. Poraze laburistov na volitvah je označil za težke in zatrdil, da ve, da so ljudje razočarani nad njim.

V govoru, s katerim je nameraval ponovno okrepiti svoj položaj, pomiriti kritike v lastni stranki in nagovoriti vse bolj nezadovoljno britansko javnost, je priznal, da pri soočanju z velikimi izzivi "postopne spremembe ne bodo zadostovale". Hkrati je obljubil večji odziv na področjih, kot so gospodarska rast, tesnejše evropske vezi in energetika.