Bo Angela Merkel končno odletela z oblasti?

Seehoferjeva CSU, ki je sestrska stranka CDU, je Merklovi dala do ponedeljka čas, da najde rešitev glede azilne problematike.

Seehofer namreč zahteva, da na nemških mejah zavračajo vse prosilce za azil, ki so jih že registrirali v kakšni drugi članici EU, Merklova pa temu nasprotuje.

Kot opozarjajo nemški komentatorji, je zaradi tega spora v nevarnosti koalicija med CDU in CSU in tudi nadaljnja politična kariera – ali Merklove ali Seehoferja.

V bran Merklove se je tako že postavil stari lisjak iz CDU Wolfgang Schäuble, kanclerka ima podporo tudi v koalicijski partnerici SPD. A kljub temu ni nujno, da Merklova ta politični spopad preživi.

Godljo, v katero je padla Merklova, si je zakuhala kar sama, ko je leta 2015 sprejela nerazumno odločitev, da na stežaj odpre nemška vrata za milijone migrantov, ki so proti srcu Evrope drli po tako imenovani balkanski poti. Potem ko je Madžarska ogradila svojo mejo, je ta val pljusknil tudi v Slovenijo.

Njena nerazumna migrantska politika je prispevala k temu, da so Britanci junija 2016 izglasovali izstop iz EU, na katastrofalno napako Merklove je v predvolilni kampanji opozarjal tudi republikanski predsedniški kandidat Donald Trump, ki je zdaj predsednik ZDA in spravlja ob živce Merklovo s svojo protekcionistično gospodarsko politiko. Njena politika je tudi povzročila razdor v EU med Nemčijo in Brusljem na eni strani ter višegrajsko četverico na drugi strani.

Čeprav so številni analitiki že kmalu po izbruhu migrantske krize napovedovali Merklovi slovo od oblasti, pa je zvijačni kanclerki uspelo ohraniti oblast in zaradi dobrega stanja nemškega gospodarstva na volitvah leta 2017 četrtič zmagati.

A tokrat je bila njena zmaga precej klavrna, kar se je pokazalo v dolgotrajnem sestavljanju koalicije. Za nameček se je v bundestag prebila tudi stranka AfD, najbolj goreča nasprotnica njene migrantske politike.

Če bo Merklova res morali oditi z oblasti, bo to neslaven konec kariere nekdanje Vzhodne Nemke, ki je po združitvi Nemčije postala varovanka takratnega nemškega kanclerja Helmuta Kohla. A Kohlova deklica, kot so jo imenovali, je leta 1999 porinila nož v hrbet svojemu pokrovitelju in se sama zavihtela na čelo CDU.

Leta 2005 je prvič postala kanclerka. Veliko let ji je šlo vse kot po maslu, na vrhuncu svoje kariere je bila po blesteči zmagi na volitvah leta 2013, ko so ji mediji nadeli vzdevek kraljica Evrope.

Julija 2015 je na vrhu v Bruslju še spravila v kot grškega levičarskega premierja Aleksisa Ciprasa, nato pa je prišla njena usodna odločitev iz septembra 2015 o odprtju meja, ki je spremenila zgodovino Evrope.

Če bo Merklova zdaj končno odletela z oblasti, jo bodo verjetno le redki resnično pogrešali.