Bi nemščina res skorajda postala uradni jezik ZDA namesto angleščine?

V tem primeru bi bilo malo verjetno, če bi bile ZDA res nemško govoreče, da bi v času prve svetovne vojne ZDA pomagale Veliki Britaniji v boju proti Nemčiji. V tem primeru bi bila Nemčija zmagovalka prve svetovne vojne in bi vladala svetu.

To legendo oziroma zgodbo so pod drobnogled vzeli tudi v nemškem časniku die Welt. Poglejmo, kaj so s pomočjo zgodovinarjev ugotovili.

Dejstva so takšna: 4. januarja 1794 je skupina nemško govorečih naseljencev iz zvezne države Virginije ameriškemu kongresu poslala peticijo, da bi v prihodnje zakone objavljali tudi v nemščini in ne več samo v angleščini. Zakonska besedila v nemščini naj bi jim omogočila, da bi se čim prej vključili v svojo novo domovino.

V tistem času je bila nemščina materni jezik vsakega desetega prebivalca ZDA, v zvezni državi Pensilvaniji pa je bilo nemško govorečih več kot 30 odstotkov. V nekaterih mestecih so tako bili dvojezični, angleško-nemški napisi, ponekod celo samo nemški. Eden od ustanoviteljev ZDA, Benjamin Franklin, se je celo bal, da bodo nemško govoreči v prihodnosti številčno prevladali nad angleško govorečimi Američani.

Zgoraj omenjena peticija nemško govorečih Američanov pri angleško govorečih kongresnikih ni naletela na preveč navdušen sprejem. To je opazil tudi vodja kongresa Frederick Muhleneberg, ki je bil nemškega rodu.

Menda je bil prav Muhlenberg eden tistih, ki so v kongresu glasovali proti peticiji in naj bi tudi prispeval odločilni glas. Razmerje glasov, s katerimi so zavrnili peticijo, je bilo namreč 42 proti 41. Muhlenberg je pri tem odkrito izjavil: »Čim prej bodo Nemci postali Američani, toliko bolje bo.« In najboljši način zato je, da se čim prej naučijo angleško.

Pri legendi o nemščini kot uradnem jeziku ZDA je potrebno omeniti tudi, da ZDA nimajo formalnega uradnega jezika oziroma tudi angleščina na zvezni ravni formalno ni uradni jezik.

Je pa angleščino kot uradni jezik uzakonilo 25 ameriških zveznih držav. Uradno dvojezične sta naslednji ameriški zvezni državi: Havaji (angleščina in havajščina), Aljaska (indijanski jeziki in angleščina). So pa še zvezne države, kjer ni zakonsko predpisane dvojezičnosti, a kljub temu upravni organi uporabljajo dva jezika: Louisiana (angleščina in francoščina), Pensilvanija (angleščina in nemščina) in Nova Mehika (angleščina in španščina).

Po statističnih podatkih iz leta 2015 ima (vsaj delne) nemške korenine 46,4 milijona Američanov, s čimer so največja etnična skupina v ZDA. Sledijo Afroameričani (38,8 milijona), Mehičani (34,6 milijona), Irci (33,5 milijona) in Angleži (24,8 milijona).

Za Američane so opredeljuje 22,7 milijona prebivalcev ZDA. Glede na to, da so v tej skupini večinoma Američani angleških korenin, nekateri domnevajo, da so v resnici prav Američani (vsaj delno) angleških korenin kljub vsemu največja etnična skupina v ZDA.