Belgija, svetovna rekorderka v »brezvladju«, gre v nedeljo na tri volitve

Če v Flandriji znova zmagajo separatisti, se lahko tako po napovedih analitikov ponovi scenarij maratonskega oblikovanja vlade. Javnomnenjske raziskave De Weverju napovedujejo 32 odstotkov glasov v Flandriji, kar so štiri odstotne točke več kot leta 2010.

Belgijci bodo v nedeljo na volitvah, ki so obvezne, izbrali 458 predstavnikov: 20 evropskih poslancev, 150 poslancev v zvezni parlament, 124 poslancev v flamski parlament, 75 poslancev v valonski parlament in 89 poslancev v parlament bruseljske regije.

Belgijske volitve so za Nebelgijca precejšen izziv. Država z 11 milijoni prebivalcev je razdeljena na tri regije: severno, večjo in razvitejšo Flandrijo, kjer živi okoli 60 odstotkov prebivalcev, južno Valonijo s 30 odstotki prebivalcev ter dvojezično bruseljsko regijo z desetimi odstotki prebivalcev, večinsko frankofonskim prebivalstvom na flamskem ozemlju.

Poleg tega je razdeljena na tri jezikovne skupnosti: nizozemsko, francosko in majhno nemško govorečo skupnost. Jezikovna simetrija je ključen element pri sestavi vlade. Flamci volijo samo flamske stranke, Valonijci le valonske. Mandatar za oblikovanje vlade je običajno zmagovalec v večji Flandriji, vendar mora v koalicijo pridobiti frankofonske "brate" flamskih koalicijskih partneric.

De Wever zaradi radikalnega programa svoje stranke vlade - zavzema se za postopno preobrazbo kraljevine Belgije v konfederacijo, pri čemer je njegov glavni cilj ekonomska neodvisnost Flandrije, ki sedaj zajetno subvencionira revnejšo Valonijo - vlade leta 2010 ni mogel sestaviti.

Rekordna pogajanja so na koncu prinesla valonskega predsednika vlade - socialista Elia Di Rupa, ki je znan po tem, da vselej nosi metuljček. Di Rupo je po letu 1974 prvi frankofonski politik na čelu države in sploh prvi premier, ki javno priznava, da je gej.

V njegovi "metuljčkasti" koaliciji so po tri flamske in tri valonske stranke - socialisti, krščanski demokrati in liberalci. Tokrat naj bi Di Rupo v Valoniji po javnomnenjskih raziskavah dobil okoli 30 odstotkov glasov, kar je manj kot leta 2010.

Volitve leta 2007, ko je krščanski demokrat Yves Leterme vlado sestavljal devet mesecev, so sprožile doslej najresnejša ugibanja o razpadu države od razglasitve neodvisnosti Belgije leta 1830. Ta ugibanja so se nato v krizi sestavljanja vlade v letih 2010 in 2011 še okrepila, spremljajo pa tudi tokratne volitve.

Spori med francosko in nizozemsko govorečimi Belgijci so stalnica. Pred tokratnimi volitvami je na primer precej odmeval spor zaradi orjaških pand, ki jih je dobila Belgija na posodo v sklopu kitajske panda diplomacije. Pande so nastanjene v Valoniji, Flamci pa se pritožujejo, da so predrage. De Wever se je pred časom v protest na televiziji nepričakovano pojavil preoblečen v pando.

Nekateri politični analitiki menijo, da sta edini vezi med flamskim severom in francoskim jugom ter prepreka za razpad države Bruselj, sedež osrednjih institucij EU, ter ogromen dolg - letos bo po napovedih znašal 101,7 odstotka bruto domačega proizvoda - ki bi ga bilo treba v primeru razcepitve nekako razdeliti.