Bećirović: V Bosni gre za poskus državnega udara

Kot je za STA ocenil vodja Ifimesa, je cilj protestov umestitev spornega poslovneža in učitelja likovne vzgoje Fahrudina Radončića - aktualnega ministra BiH za varnost, predsednika stranke Zveza za boljšo prihodnost BiH (SBB) in lastnika dnevnika Avaz - kot novega voditelja Bošnjakov v BiH.

"Vojna v BiH je bila nekaj strašanskega, poleg vojne pa je nekaj najslabšega, kar se je lahko zgodilo tej državi, Radončićev vstop v politiko in pred dobrim letom dni še njegovo imenovanje za ministra za varnost BiH," ocenjuje Bećirović.

Kot opozarja, skuša Radončić, ki sicer prihaja iz Črne gore, "ob pomoči mafijsko-obveščevalnega podzemlja zagospodariti 25 odstotkom ozemlja BiH z večinskim bošnjaškim prebivalstvom". Med drugim je tesno vpleten v nezakonito trgovino z narkotiki, za njim pa stojijo "nekateri krogi v Beogradu in Podgorici in splošno politično-mafijsko-kriminalne elite".

Zdaj se po besedah Bećirovića skuša izkoristi nezadovoljstvo ljudi ter prihajajoče volitve v Srbiji, tako da se inscenirajo dogodki v BiH, ki bi v ospredje postavili Radončića kot rešitelja oziroma mu zagotovili zmago na predčasnih ali rednih volitvah v BiH 5. oktobra letos in umestitev kot novega bošnjaškega voditelja.

"Aktualnih dogajanj v BiH ne smemo podcenjevati, gre za državni udar in temu primerno se morajo vsi ustrezno odzvati," še opozarja Bećirović in pristojnim organom svetuje, naj Radončića čim prej spravijo za zapahe. Sedanje dogajanje primerja s tistim iz leta 1992, ko so isti krogi hoteli postaviti Fikreta Abdića na čelo Bošnjakov in BiH.

Ugiba tudi o vlogi ZDA v celotni zadevi, saj naj Radončić ne bi mogel biti imenovan na položaj ministra za varnost brez "blagoslova ZDA".

Sicer pa glede možnosti za rešitev številnih težav v BiH Bećirović izpostavlja, da je glavni problem v obstoječi notranji ureditvi države, ki je nevzdržna. "Daytonski sporazum ni rešitev za BiH, temveč zanka okoli vratu."

Tudi morebitna namestitev sil EU na ozemlju BiH zato po njegovem ne bi rešila situacije - še posebej glede na to, da je zunanja politika EU, če ta sploh obstaja, predmet posmehovanja celo s strani njenih ameriških zaveznikov. Daytonski sporazum je ameriški izdelek in spremeniti bi ga morale ZDA.

Po končanju vojne je, izpostavlja Bećirović, zdaj najresnejši napad usmerjen na razgradnjo BiH, zato je bistveno, da se sosednje države, predvsem Srbija, ne vtikajo v vprašanja BiH. Radončić bi po njegovem sicer "zagotovo blagoslovil tretjo hrvaško entiteto v BiH in odcepitev Republike srbske".

Težave, ki so posledica daytonskega sporazuma, je v svojem prispevku o situaciji v BiH v včerajšnjem Delu izpostavil tudi Borut Šuklje, nekdaj viden politik in diplomat, danes pa mednarodni svetovalec Agencije za strateške študije. Dayton je bil v začetku 90. let 20. stoletja, ko sta se Franjo Tuđman in Slobodan Milošević dogovarjala o delitvi BiH, zelo pomemben.

S sporazumom je bil dosežen ključen cilj sporazuma, določiti BiH kot enovito in nacionalno enakopravno državo, "vse drugo se je takrat zdelo manj pomembno". "Zdaj je BiH najverjetneje država z največjo in najdražjo administracijo. Ki ni samo draga, temveč tudi ključna opora nasprotnikom kakršne koli spremembe ali reforme," ocenjuje Šuklje.

"Del odgovora, kako BiH omogočiti pogoje za razvoj, je priznan in popolnoma nepriziven. To je enovita država. O tem ni dvoma ne v Bruslju, ne v Zagrebu in ne v Beogradu," poudarja Šuklje. Obenem pa država nujno potrebuje tudi gospodarski zagon.

Za razliko od Bećirovića Šuklje konkretnih "stricev" in spletk v ozadju ne omenja, ampak dogajanje označuje kot poziv ljudi, "da hočejo eno samo pravico: živeti kot državljani, ki se lahko zanesejo na državni aparat, da bodo institucije družbe delovale in bo vsak posameznik lahko opravljal svoje delo".