Dunaj je v sredo določil zgornjo mejo za prosilce za azil, ki jih Avstrija še lahko sprejme, to je letos 37.500 prosilcev za azil, do sredine leta 2019 pa skupno 127.500. Avstrijski kancler Werner Faymann je nato v četrtek poudaril, da gre za okvirno vrednost, povedal pa je tudi, da so dva strokovnjaka zaprosili za izvedensko mnenje o tem, kakšne so možnosti v primeru prekoračitve te zgornje meje.
Kurz, ki za razliko od socialdemokrata Faymanna prihaja iz vrst konservativne ljudske stranke, pa je v pogovoru za današnji FAZ dejal, da gre pri njegovih besedah za s sklepom določene politične cilje, strokovnjakom pa da so poverili nalogo konkretne dodelave.
Kurz je sicer v pogovoru za FAZ še poudaril, da si vsi prizadevajo za evropsko rešitev begunskega vprašanja. "A dokler te ni, smo prisiljeni sprejemati nacionalne ukrepe. Vsaka država vidi zase drugačno mejo preobremenitve," je poudaril.
Avstrijski zunanji minister je mnenja, da tudi vojni begunci svoje prošnje za azil iz ekonomskih razlogov vlagajo v Avstriji, Nemčiji ali Švedski. To je s človeške plati po besedah Kurza mogoče stoodstotno razumeti, ne bo pa mogoče, da bi vsi begunci, ki prihajajo v Evropo, številne varne države le prečkali in si izbrali državo, v kateri bodo vložili prošnjo za azil.
Spomnil je, da je odločitev Dunaja že sprožila določen učinek domin na zahodnobalkanski poti. "Mislim, da bi lahko imeli posamični nacionalni ukrepi, v katere smo prisiljeni, celo pozitiven učinek v smeri evropske rešitve. Sedaj se bo v Evropi okrepil pritisk, da se najde skupna rešitev," je Kurz še poudaril za FAZ.
V pogovoru za nemški Bild pa je Kurz podobno menil, da odločitev Dunaja predstavlja budnico, s katero se na Evropo pritiska za skupno rešitev. "Naše nacionalno dejanje je v prvi vrsti budnica Bruslju," je poudaril in izrazil prepričanje, da bo dolgoročno prišlo do Evropske rešitve, povzema francoska tiskovna agencija AFP.