Avstrijski svobodnjaki bi šli v vlado, a zahtevajo notranje ministrstvo

V prvi vrsti želijo voditi notranje ministrstvo, je povedal prvak stranke Heinz-Christian Strache.

Vodja skrajno desne FPÖ sicer ni povsem nedvoumno povedal, s kom želijo v vlado, a je jasno, da je koalicija z SPÖ malo verjetna. Socialdemokrati so namreč sprejeli sklep, da ne bodo šli v koalicijo z FPÖ, je spomnil Strache na novinarski konferenci, na kateri je predstavil sklepe torkovega zasedanja vodstva stranke. So pa sicer svobodnjaki pripravljeni na pogovore z vsemi, je dodal po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.

Za sodelovanje FPÖ v vladi je pogoj, da se ohranijo "vsebine svobodnjakov", je še poudaril Strache. Podrobnosti ni pojasnjeval, kot neomajen pogoj pa je navedel vodenje notranjega ministrstva. Želijo tudi nadaljnji nadzor meja, izgon ilegalnih migrantov in boj proti političnemu islamu.

Ne želijo pa si v vlado za vsako ceno. "Pred nikomer ne bomo upognili kolena," je dejal Strache in dodal, da so se iz prvega sodelovanja v črno-modri vladni koaliciji od leta 2000 veliko naučili in da ne nameravajo ponavljati takratnih napak. "S 26 odstotki seveda želimo izpolniti naše politike v vladi," je dejal.

Avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna je še opozoril, naj se ne vmešava v koalicijske pogovore in naj ne "cenzurira" FPÖ. S tem se je odzval na nekatere neuradne napovedi, da naj bi Van der Bellen ne bil pripravljen sprejeti, da bi svobodnjaki prevzeli določena ministrstva v novi vladi.

Van der Bellen bo sicer predvidoma v petek podelil mandat za sestavo nove vlade mlademu Sebastianu Kurzu, ki je s svojo ÖVP v nedeljo jasno zmagal na volitvah z nekaj manj kot 32 odstotki dobljenih glasov. Zaenkrat je po mnenju analitikov najverjetnejše, da se bo Kurz odločil za koalicijo s svobodnjaki, čeprav Strache ne izključuje nadaljevanja velike koalicije med ÖVP in SPÖ.

Po drugi strani pa sta si ÖVP in FPÖ precej sorodni v načrtih glede zaostrovanja politike priseljevanja, zmanjševanja denarnih nadomestil za begunce in krepitve varnosti na mejah. Prav tako obe zagovarjata zniževanje davčnih obremenitev za gospodarstvo in prebivalce.

Slednje usmeritve je Kurz izpostavil tudi v pogovoru za današnjo izdajo Financial Timesa (FT). Vztrajal je, da zaenkrat še ni izbral koalicijskega partnerja in da se bo pogovarjal z vsemi strankami v parlamentu. Toda tudi on je že nakazal nekaj pogojev za morebitne prihodnje partnerje. Poudaril je, da v novi vladi "ne bo nobene tolerance do antisemitskih tendenc", kar naj bi bilo jasno svarilo FPÖ, stranki z neonacistično in antisemitsko zgodovino.

Čeprav ima Strache, kot je dejal Kurz, prav, ko govori o problemu političnega islama v Avstriji in islamizaciji države, pa je treba potegniti mejo med zaskrbljenostjo in islamofobijo. "Nobene podlage ni za diskriminacijo v Evropi, ne na podlagi spola, ne spolne usmeritve in ne vere," je dejal v pogovoru za FT. "A po drugi strani tudi ni prostora za radikalne zamisli in za politični islam," je dodal.

Kurz je v pogovoru za FT tudi opozoril, da je pomembno, kako Avstrijo vidijo zunaj. Sicer ni želel izključiti možnosti, da bi zunanje ministrstvo prevzel kdo iz FPÖ, vendar naj bi ta možnost že močno razburjala diplomatske kroge na Dunaju, zlasti zaradi močnih vezi svobodnjakov z Rusijo, še navaja FT.

Toda tudi zunanji svet mora razumeti, da so avstrijske politike demokratično izvolili volivci, je dodal Kurz.