Iz Gorskega Karabaha, kjer naj bi živelo okrog 120.000 Armencev, se begunci v Armenijo zgrinjajo od preteklega konca tedna. Kot je zjutraj sporočila vlada v Erevanu, ki svari pred možnostjo etničnega čiščenja, jih je doslej prišlo 13.350. Zaenkrat so jih registrirali okrog 11.000.

Številni so nastanjeni v zasilnih namestitvah, nekateri so si jo našli sami. Oblasti obljubljajo, da bodo poskrbele za vse, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Val beguncev sicer ne pojenja in na edini cesti, ki povezuje prestolnico Gorskega Karabaha Stepanakert z Erevanom, nastajajo ogromni zastoji na stotine avtomobilov, napolnjenih s prtljago. Azerbajdžan naj bi odhod dovolil tudi upornikom, ki so položili orožje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Humanitarne razmere na območju ostajajo napete, obenem pa je v ponedeljek zvečer odjeknila še eksplozija v skladišču goriva, v kateri je glede na zadnje podatke separatistične vlade umrlo 20 ljudi. Še okrog 290 so jih zaradi poškodb hospitalizirali, številni naj bi bili v kritičnem stanju.

Armensko zdravstveno ministrstvo je v Stepanakert s helikopterjem na pomoč poslalo zdravniško ekipo, glede na navedbe azerbajdžanskega predsedstva je tudi Baku na območje poslal zdravila.

Tisoči iz večinsko armenskega Gorskega Karabaha bežijo kljub obljubam Azerbajdžana, ki jih je v ponedeljek znova ponovil predsednik Ilham Alijev, da bodo pravice Armencev, ki bodo po zasedbi s strani azerbajdžanske vojske ostali v enklavi, spoštovali.

Armenski separatisti v Gorskem Karabahu so po kratki operaciji azerbajdžanske vojske sredi prejšnjega tedna položili orožje in privolili v pogovore o reintegraciji. Po podatkih armenskih virov je v operaciji umrlo več kot 200 ljudi, več kot 400 pa jih je bilo ranjenih.

Po ponedeljkovih pogovorih Alijeva in turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana se bosta danes v Bruslju predstavnika Armenije in Azerbajdžana udeležila pogovorov pod okriljem EU.

Državi sta že več desetletij v sporu zaradi te južnokavkaške pokrajine, ki je mednarodno priznana kot del Azerbajdžana, vendar v njej živijo večinoma Armenci. V 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2020 sta se zapletli tudi v dve vojni.