Revija Reporter
Svet

Apple pred dilemo, kako porabiti 256 milijard dolarjev

STA

7. maj. 2017 8:22 Osveženo: 10:03 / 09. 8. 2017

Deli na:

Ameriški tehnološki velikan Apple je v zadnjih letih dosegal veliko rast, katere posledica so bili tudi dobički.

Podjetje ima tako trenutno 256,8 milijarde dolarjev (232,3 milijarde evrov) gotovine, kar je po ocenah analitikov lahko večja težava, kot je videti sprva. Prenos denarja v ZDA bi imel namreč za posledico plačilo visokih davkov.

Ameriški tehnološki velikan Apple je v prvem četrtletju letos prodal za odstotek manj iphonov kot v enakem četrtletju lani, vendar pa je povečal skupni dobiček za pet odstotkov na 11 milijard dolarjev. Prav tako so za pet odstotkov narasli tudi prihodki, in sicer na 52,9 milijarde dolarjev.

Da bi zmanjšali plačilo davkov, v podjetju denarnih zalog ne kopičijo v ZDA, temveč v davčno bolj ugodnih državah. Če bi se odločili, da denar prenesejo domov, bi jih tam čakalo plačilo 35-odstotnega davka.

Vendar pa napovedi administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa po pisanju francoske tiskovne agencije AFP kažejo na bolj spodbudno davčno politiko, kar naj bi podjetja, kot je Apple, vendarle spodbudilo k prenosu denarja nazaj v domovino.

Kot je izpostavil analitik v družbi Endpoint Technologies Associates Roger Kay, bi pričakovali, da bo podjetje vsaj del tako velike količine gotovine namenilo za investicije, a pri Applu očitno ni tako.

Iz družbe so sicer sporočili, da ustanavljajo sklad, prek katerega bodo milijardo dolarjev namenili spodbujanju tehnološke proizvodnje. Prvi mož Appla Tim Cook je ob objavi informacije poudaril, da se zavedajo pomena vračanja družbi, a investicije v ZDA ovira nespodbudna davčna politika.

Na Apple sicer stalno letijo pozivi, naj več denarja nameni delničarjem v obliki višjih dividend, hkrati pa okrepi odkupovanje lastnih delnic. Podjetje je sicer od leta 2012 za odkup lastnih delnic porabilo 151 milijard dolarjev, v kratkem pa namerava že petič v petih letih povišati dividende, in sicer tokrat za več kot deset odstotkov na 63 centov na delnico.

Nekateri analitiki, med njimi Patrick Moorhead iz družbe Moor Insights & Strategy, sicer opozarjajo, da namenitev skoraj vsega zbranega denarja delničarjem "ne bo pomagalo nobenim strateškim interesom". Po Moorheadovem mnenju bi moral Apple namesto tega razvejati svojo mrežo dejavnosti.

Ena od tovrstnih možnosti se pojavlja v obliki prevzema proizvajalca čipov AMD ali tesnega sodelovanja z ameriškim ponudnikom video vsebin Netflixom, ki bi denimo uvedel posebno ponudbo vsebin za Applove naprave. Največji nakup doslej si je Apple sicer privoščil leta 2014, ko je za tri milijarde dolarjev prevzel Beats Electronics.

Pojavljajo se tudi pozivi, naj Apple, če z razvojem avtonomnih vozil misli resno, kupi katero od avtomobilskih podjetij. Mnogi analitiki sicer ob tem poudarjajo, da bi bil takšen večji nakup "v nasprotju z Applovo kulturo".

Hkrati pa nekateri ugibajo o tem, ali bi se Apple lahko odločil za selitev dela proizvodnje s Kitajske v ZDA. Ključna težava pri tem je sicer strošek delovne sile, ki ga po prepričanju nekaterih analitikov ni mogoče uravnotežiti niti z zelo konkretnimi davčnimi olajšavami.