Večina Američanov (53 odstotkov) meni, da predsednik Obama ni pošten ali vreden zaupanja, podobno mnenje pa dobivajo sedaj o demokratih, kar pomeni dramatično spremembo od oktobra, ko so republikanci zaradi blokade proračuna drseli na politično dno.
Republikanci so oktobra blokirali proračunsko porabo z zahtevo po odpravi zdravstvene reforme. Demokrati so jih zavrnili in večina Američanov se je postavila na njihovo stran. Reforma ni bila nikoli zelo priljubljena niti med demokrati, ki menijo, da ne gre dovolj daleč, republikanci pa ji nasprotujejo, ker gre za dosežek demokratov, čeprav je narejena po njihovem modelu.
Proračunska blokada je v prvi polovici oktobra zasenčila klavrn začetek izvajanja najpomembnejšega dela reforme, to je sklepanja zavarovanj za 40 ali več milijonov nezavarovanih Američanov preko spletnih strani vlade in zveznih držav, ki niso delovale. Zaradi površnega postavljanja sistema sedaj demokrati izgubljajo vse, kar so uspeli zgraditi v času proračunske blokade.
Na vprašanje, ali bi v svojem kongresnem okrožju raje izvolili demokrata ali republikanca, je 49 odstotkov vprašanih v anketi med 18. in 20. novembrom podprlo republikanca, 47 odstotkov pa demokrata. Razlika ni velika, vendar pa je podobna anketa pred mesecem dni pokazala rezultat 50 proti 42 odstotkom v korist demokrata.
Tovrstne "generične" ankete, ki ne omenjajo imena kandidatov, so seveda popolnoma nezanesljive, še posebej na nacionalni ravni, ker sta si glavni stranki kongresna okrožja prikrojili tako, da je kandidatu nasprotne stranke skoraj nemogoče zmagati. Meje kongresnih okrožij se v ZDA nenehno prikrojujejo, odvisno od tega, kdo ima v rokah škarje oziroma oblast v državnem kongresu in guvernerski palači.
Vendar pa so tovrstne ankete dober merilec trenutne politične temperature. Demokrati so do 16. oktobra, ko se je končala proračunska blokada, že preštevali nove sedeže, ki jih bodo osvojili prihodnjo jesen, sedaj pa znova razmišljajo predvsem o tem, kako ohraniti večino v senatu, sicer bosta zadnji dve leti vladavine predsednika Obame katastrofa, ki jih lahko stane tudi predsedniških volitev leta 2016.
Naraščajoči vpliv manjšin v ameriškem političnem sistemu ne bo pomenil veliko, če teh volivcev ne bo na volišča. Volivce latinskoameriškega izvora zanima predvsem reforma imigracijskega sistema, ki jo je Obama obljubil že leta 2008 in ponovno v času kampanje lani. Senat z demokratsko večino je reformo potrdil, predstavniški dom z republikansko večino pa zavlačuje. Vnovično izgovarjanje na republikansko blokado bo volivce težko zadovoljilo.