Ameriški specialci na Filipinih proti Islamski državi

Ti so prisegli zvestobo skrajni skupini Islamska država (IS). Američani na Filipinih nudijo le tehnično pomoč in se ne borijo, so po poročanju britanskega BBC sporočili iz filipinske vojske.

Prisotnost in sodelovanje ameriških sil je potrdilo tudi ameriško veleposlaništvo v Manili, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Filipinski predsednik Rodrigo Duterte je pred tem grozil, da bo ameriško vojsko nagnal iz države, saj so se odnosi med državama, odkar je Duterte na oblasti, začeli krhati. Ameriška vojska ima na Filipinih manjšo vojaško logistično prisotnost, piše BBC.

V Marawiju se spopadi nadaljujejo, v večurnem obstreljevanju med vojsko in islamisti v petek je po vladnih podatkih življenje izgubilo 13 vojakov, 40 jih je bilo ranjenih. Spopadi so se nadaljevali tudi včeraj, piše dpa.

Območje pod nadzorom džihadistov se je po navedbah filipinske vojske skrčilo na tri četrti Marawija, ki šteje več kot 200.000 prebivalcev. Vojaki so že prodrli na območja, vendar imajo težave, saj imajo skrajneži pri sebi približno 100 civilistov, ki jih uporabljajo za živi ščit.

Spopadi v Marawiju so se začeli 23. maja, ko je Duterte razglasil vojno stanje na otoku Mindanao. Tu živi največja muslimanska skupnost, več islamističnih upornikov pa je priseglo zvestobo IS.

Duterte je med drugim razpisal nagrado na glavo domnevnega vodje IS na Filipinih Isnilona Hapilona ter bratov Abdullaha in Omarja Mauteja, vodji skupine, ki je obljubila zvestobo Islamski državi. Nagrado za aretacijo ali smrt Hapilona so razpisale tudi ZDA.