Sodnik, ki ga je na položaj imenoval republikanec George Bush mlajši, je bil v svoji razsodbi zelo oster do vlade in je med drugim menil, da bi bil pisec ameriške ustave James Madison zgrožen, če bi videl kaj se danes dogaja, saj je svaril pred tihimi posegi oblastnikov v svoboščine ameriških državljanov.
Po mnenju sodnika kopičenje tako imenovanih "meta-podatkov" najverjetneje krši ustavno prepoved nerazumnih oziroma neutemeljenih preiskav, poleg tega pa je menil, da program ni učinkovit v boju proti terorizmu. Sodniška prepoved nadaljevanja programa se sicer nanaša le na dva posameznika, ki sta tožila vlado, Leon pa je obenem zadržal uresničitev svoje sodbe, ker želi, da o tem razsojajo še drugi sodniki.
Vlada se bo pritožila na prizivno sodišče, od tam pa bo primer šel naprej do vrhovnega sodišča, ki ga lahko zavrne in s tem potrdi odločitev prizivnega ali pa se odloči po svoje. Tožila sta konservativni odvetnik Larry Klayman in oče ubitega ameriškega vojaka in strokovnjaka za računalništvo, ki je bil ubit v Afganistanu Charles Strange. Zahtevala sta, da vlada izbriše podatke o njunih klicih iz datoteke
Sodnik Leon je med drugim menil, da je pravica tožnikov do zasebnosti pomembnejša od vladnega interesa za zbiranje podatkov, med drugim zato, ker vlada ni navedla niti enega samega primera, ko je ta program uspel ustaviti teroristični napad. Vendar pa v interesu nacionalne varnosti in pravnih novosti, ki ji prinaša tožba, ustavlja izvrševanje sodbe do konca pritožbenega postopka.
Vladni odvetniki so trdili, da bi bila izločitev podatkov o dveh tožnikih iz baze podatkov preveliko breme, sodnik pa je bil nato celo sarkastičen, da javnost nima nobenega interesa v tem, da vladi prihrani breme pri spoštovanju ustave. Leon je zavrnil vladno sklicevanje na presedan iz leta 1979, ko je vrhovno sodišče ZDA odločilo, da lahko policisti med preiskavami brez naloga pridejo do in uporabljajo podatke o telefonskih klicih, ki jih podjetja hranijo kot poslovne podatke.
Leon je menil, da vrhovno sodišče četa 1979 ni moglo niti sanjati o tem, kako danes ljudje komunicirajo. Poleg tega pa je primer iz leta 1979 zadeval preiskave, ki trajajo morda največ nekaj dni. V sedanjem primeru pa lahko trajajo, dokler bo trajala vojna proti terorizmu, torej za vse večne čase.
Snowden je preko svojega novinarja Glenna Greenwalda izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo sodnika in sporočil, da je vedel, da program Agencije za nacionalno varnost (NSA) ne bo vzdržal ustavne presoje. "Danes je bil tajni program z avtorizacijo tajnega sodišča postavljen na svetlo in postalo je jasno, da krši pravice Američanov," je sporočil Snowden.
Snowden se je pred pregonom ZDA zatekel v Rusijo, kjer je dobil začasen azil, NSA pa zelo skrbi kaj vse je odnesel s seboj. Objave dokumentov potekajo že pol leta in spravljajo v zadrego ameriško vlado.
Visoki civilni uradnik NSA Rick Ledget je v nedeljo za televizijo CBS menil, da bi se bilo vredno pogovarjati o amnestiji za Snowdena, če vrne vso dokumentacijo o ameriških programih nadzora, ki jo je snel z vladnih računalnikov in odnesel s seboj. Vsega skupaj naj bi bilo 1,7 milijona dokumentov in svetovni mediji naj bi doslej objavili le delček vsega.
Na Ledgetovo mnenje se je danes odzval tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney in zatrdil, da je stališče administracije nespremenjeno. "Snowden mora takoj priti nazaj v ZDA in se soočiti z obtožbami okrog objave tajnih dokumentov," je zatrdil Carney in dodal, da je Ledget izražal le svoje osebno mnenje.
Carney je prav tako sporočil, da je predsednik Barack Obama v petek dobil poročilo skupine, ki ji je naročil, naj izvede revizijo obveščevalnih programov in poda priporočila za reforme. Obama naj bi reforme naznanil v začetku prihodnjega leta.