Kerry je prvi državni sekretar ZDA, ki je obiskal Kubo po letu 1945. Po kubanski revoluciji leta 1959, ki je prinesla na oblast Fidela Castra, so se ideološke razlike med državama tako povečale, da normalni diplomatski odnosi niso bili več mogoči. ZDA so leta 1961 umaknile svoje diplomatsko osebje z otoka, leto kasneje pa uvedle gospodarsko blokado Kube, ki še vedno traja.
James Tracy, Larry Morris in Mike East so bili trije marinci, ki so leta 1961 v Havani pospravili ameriško zastavo, in včeraj so prav oni zastavo svečano predali mladim marincem, ki so jo po pol stoletja znova dvignili. ZDA in Kuba sta sicer diplomatske odnose obnovili že 20. julija in veleposlaništvi od takrat delujeta, vendar pa je bil svečan dvig zastave takrat opravljen le pred kubanskim veleposlaništvom v Washingtonu ob prisotnosti kubanskega zunanjega ministra Bruna Rodrigueza.
Kerry je zdaj vrnil obisk. Ta na Kubi vzbuja veliko pozornosti, saj ga državna televizija ves čas spremlja in prenaša v živo. Po slovesnem dvigu zastave se je Kerry že tudi srečal s kubanskim kolegom Rodriguezom, na programu pa je imel še pogovore z vodstvom kubanske katoliške cerkve in oporečniki. Teh na svečanosti pred veleposlaništvom ni bilo, saj je bil to - kot je pojasnil Kerry - dogodek med dvema vladama, so pa zanje pripravili posebno slovesnost dviga zastave.
Kerry je v govoru pred veleposlaništvom pohvalil odločitev predsednikov Baracka Obame in Raula Castra, da ne bosta ujetnika zgodovine in se bosta raje posvetila sedanjosti in prihodnosti. Odločitev za obnovo diplomatskih odnosov je priznanje dejstva, da desetletja osame niso privedla do demokratičnih sprememb na Kubi, po Kerryjevih besedah pa tudi včerajšnji dogodek tega ne bo takoj povzročil. Poudaril je, da obnova diplomatskih odnosov ni darilo ene države drugi, ampak dejanje dveh držav v korist njunih državljanov.
Slavnostno dogajanje so iz ZDA pospremile kritike nasprotnikov izboljšanja odnosov s Kubo, dokler ta država korenito ne spremeni sistema. Senator s Floride in predsedniški kandidat republikancev Marco Rubio je sporočil, da dajeta Obama in Kerry socialističnemu režimu mednarodno legitimnost in gospodarsko korist, da lahko nadaljuje z zatiranjem.
Kubancev na Kubi preteklost ne zanima toliko, ampak predvsem upajo, da jim bo otoplitev odnosov z ZDA prinesla pozitivne spremembe in izboljšala njihova življenja, za kar pa bi bilo treba odpraviti ameriški gospodarski embargo. V kongresu v Washingtonu se na ta korak sicer že pripravljajo, a bo precej težji zalogaj kot so bila pogajanja za obnovo diplomatskih odnosov, ki so se začela po izmenjavi zapornikov konec lanskega leta in še prej intenzivnih diplomatskih prizadevanjih ob posredovanju Vatikana.
Za obnovo odnosov je Kuba zahtevala umik z ameriškega seznama držav podpornic terorizma, ZDA pa prosto gibanje ameriških diplomatov po Kubi, medtem ko se morata državi pred odpravo embarga dogovoriti o številnih veliko kompleksnejših vprašanjih. ZDA in kubanski emigranti zahtevajo vračilo podržavljenega premoženja na Kubi, Fidel Castro pa je v četrtek od ZDA zahteval milijone dolarjev odškodnine zaradi embarga, potem pa so tu še razna pravosodna, politična in druga vprašanja.
Kerry je napovedal, da se bodo pogajanja začela takoj, a veliko bo odvisno od tega, ali bo v ameriškem kongresu prevladal interes tistih, ki si prizadevajo za gospodarsko sodelovanje, ali tistih, ki zahtevajo najprej demokracijo na Kubi in vrnitev premoženja, ali pa tistih, ki izboljšanju odnosov nasprotujejo že samo zato, ker je z njim začel Obama.
Rodriguez je sicer po srečanju s Kerryjem zatrdil, da se je Kuba z ZDA pripravljena pogovarjati o vsem, tudi o človekovih pravicah. "Imamo različne ideje o suverenosti, demokraciji in človekovih pravicah," je dejal in dodal, da so o vsem tem pripravljeni razpravljati, "čeprav se ne strinjamo vedno". Poudaril pa je, da ima tudi Kuba določene težke zahteve do ZDA.
Kerry je po srečanju s kubanskim kolegom včerajšnji dan ocenil kot "zgodovinski" in ponovil prepričanje, da doseženega zbližanja med državama ni več mogoče preprečiti oziroma izničiti - ne glede na to, kako glasno ga kritizirajo nekateri republikanski predsedniški kandidati. "Ne predstavljam si, da bi nek predsednik vse to zavrgel," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.