Ameriška veleposlanica pri ZN pripravlja sprejem le za "prijateljske" države

Pridejo lahko predstavniki tistih devet držav, ki so glasovali proti, tisti vzdržani in tisti, ki jih sploh ni bilo na glasovanju.

ZDA so odločno nasprotovale resoluciji, ki potrjuje, da status Jeruzalema še ni odločen in zavrača odločitev predsednika Donalda Trumpa, da Jeruzalem prizna kot izraelsko glavno mesto in tja preseli veleposlaništvo ZDA.

Resolucijo je od 193 članic ZN podprlo 128 držav, med njimi tudi Slovenija, 35 držav se je vzdržalo, devet jih je bilo proti (Gvatemala, Honduras, Izrael, ZDA, Maršalovi otoki, Mikronezija, Nauru, Palau in Togo), ostalih 21 pa ni prišlo na glasovanje.

Haleyjeva, ki je pred glasovanjem zagrozila, da si bodo ZDA zapisale imena držav, ki so podprle resolucijo in si jih bodo zapomnile, bo tako gostila predstavnike 65 držav. Njen šef predsednik Trump je namignil, da bodo ZDA državam, ki so bile proti, ali pa kar celotnim ZN - ni bil namreč povsem jasen - odtegnile finančno podporo.

"Naj le glasujejo proti nam. Veliko bomo prihranili. Briga nas. Ampak to več ni tako, da lahko glasujejo proti nam, potem pa jim plačamo stotine milijonov dolarjev. Ne bodo nas več izkoriščali," je razložil Trump, kar so njegovi nasprotniki v ZDA in ugledni diplomati kritizirali kot mafijsko nastopaštvo.

Od pomembnejših držav imata priložnost, da vabilo zavrneta Mehika in Kanada, ki je najprej načrtovala glasovanje proti resoluciji. Po grožnji Haleyjeve se je Kanada odločila, da se bo raje vzdržala, ker menda ni želela delovati kot lakaj ZDA.

Nekateri pa so šli v drugo smer. Od vseh članic EU sta dan pred glasovanjem le dve državi zagotovili, da se bosta vzdržali, na koncu pa si je z vzdržanim glasom povabilo na ameriški sprejem "prijateljstva" prislužilo še nekaj članic EU, med njimi Hrvaška, Poljska in Latvija.

Predstavnica Estonije je ob glasovanju v četrtek razložila glas za resolucijo še v imenu Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Danske, Finske, Francije, Irske, Italije, Litve, Luksemburga, Malte, Nemčije, Nizozemske, Portugalske, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske in Velike Britanije, kakor tudi Albanije, Makedonije, Črne Gore in Srbije.

Razložila je, da so te države trdno zavezane rešitvi dveh držav in niso spremenile stališča glede Jeruzalema in bodo še naprej spoštovale mednarodni konsenz v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN številka 478 iz leta 1980, dokler ne bo rešeno vprašanje končnega statusa Jeruzalema.

Dodala je, da se mora status glede Tempeljskega griča v celoti spoštovati, kakor tudi posebna vloga Jordanije pri tem. Rešitev dveh držav po pogajanjih je edina realistična pot do miru, ki si ga zaslužijo tako Izraelci kot Palestinci.