mateja logar, janez poklukar Svet24.si

Najprej sledi nočno zapiranje lokalov? To so ...

zdravko pocivalsek bobo (3) Svet24.si

Minister Počivalšek je omenil "lockdown"

alenka bratusek bobo Svet24.si

Poslanci spregovorili o sanaciji bank in se ob tem...

le pen jansa tw Reporter.si

Janša se je srečal s »sovražnico EU« Marine ...

20200330-00997910 Necenzurirano

Matoz in Snežič skupaj po zemljišča na Obali

Dražen Zečić in Marko Škugor intervju Sašo Radej Odkrito.si

Marko Škugor nam NI povedal RESNICE!

doncic re 1 Ekipa24.si

AKCIJA VEČERA! Dončić podal sebi, nato ...

Svet

Amerika proti Evropi

Deli na:

Medtem ko politiki v Bruslju in evropskih prestolnicah z lizbonsko pogodbo obljubljajo raj v Evropi, evropsko gospodarstvo stagnira v primerjavi z ameriškim. Razlike se kažejo na makroekonomski kot tudi mikroekonomski ravni. Resda se trenutno ameriško gospodarstvo spopada z recesijo, a to ne spremeni dejstva, da se razvojni prepad med EU in ZDA poglablja. Strukturnih in institucionalnih razlik med EU in ZDA je zelo veliko in čas je, da se Evropejci začnejo zavedati, da sta rast produktivnosti in gospodarska rast tisti čarobni palici, ki bosta zmanjšali relativno razliko v BDP na prebivalca med EU in ZDA, in ne država blaginje, vladavina interesnih skupin ter fiskalno prerazdeljevanje dohodkov in premoženja.

Medtem ko politiki v Bruslju in evropskih prestolnicah z lizbonsko pogodbo obljubljajo raj v Evropi, evropsko gospodarstvo stagnira v primerjavi z ameriškim. Razlike se kažejo na makroekonomski kot tudi mikroekonomski ravni. Resda se trenutno ameriško gospodarstvo spopada z recesijo, a to ne spremeni dejstva, da se razvojni prepad med EU in ZDA poglablja. Strukturnih in institucionalnih razlik med EU in ZDA je zelo veliko in čas je, da se Evropejci začnejo zavedati, da sta rast produktivnosti in gospodarska rast tisti čarobni palici, ki bosta zmanjšali relativno razliko v BDP na prebivalca med EU in ZDA, in ne država blaginje, vladavina interesnih skupin ter fiskalno prerazdeljevanje dohodkov in premoženja.

Študija dveh švedskih ekonomistov Fredrika Bergströma ter Roberta Gidehåga z naslovom EU vs. USA je Evropejcem pokazala, da bi se evropske države uvrstile med najbolj revne zvezne države, če bi bile del ZDA. Če bi Švedska bila del ZDA, bi bila četrta najbolj revna zvezna država postavljena ob bok Montani, Misisipiju, Zahodni Virginiji ter Arkansasu. Če bi bila Slovenija del ZDA, bi bila ob pariteti kupne moči na prebivalca iz leta 2007 najrevnejša zvezna država, ki bi ob napovedani dolgoročni stopnji gospodarske rasti dohitevala najrevnejšo ameriški zvezno državo Misisipi. Kot najbogatejša evropska država ima Luksemburg BDP na prebivalca, ki je primerljiv z Connecticutom in Massachusettsom, medtem ko ima zvezna država Delaware višji BDP na prebivalca kot Luksemburg. Poleg Luksemburga je edina svetla izjema v EU Irska, ki ima standard kupne moči, primerljiv s Florido in povprečjem ameriških zveznih držav.

Zakaj EU zaostaja za ZDA
V prejšnjih letih je bilo narejenih kar precej študij o razvojnem zaostanku EU za ZDA. Ključni kazalci nakazujejo na trend naraščanja zaostanka EU za ZDA. Stopnja brezposelnosti v EU je nadpovprečno višja kot v ZDA, realna produktivnost v EU raste znatno počasneje kot v ZDA, zato pa tudi gospodarska rast. Do sedemdesetih let 20. stoletja so države evropske skupnosti zaradi učinkov dohitevanja zmanjšale razvojno razliko glede na ZDA. Eden izmed razlogov za dohitevanje ZDA je bilo hitro naraščanje produktivnosti in posnemanje tehnološkega napredka, ki je dvignil življenjski standard večine evropskih držav bližje ameriški ravni. Po letu 1970 so evropska gospodarstva začela rasti rahitično in prepočasi. Učbeniška študija primera je Italija. Leta 1970 je italijanski BDP na prebivalca dosegel 68 odstotkov ameriškega, kar je izjemno hitra rast upoštevaje dejstvo, da je leta 1950 italijanski BDP na prebivalca dosegal le 30 odstotkov ameriškega. Leta 1990 je italijanski BDP na prebivalca dosegel 80 odstotkov ameriškega, medtem ko danes BDP na prebivalca Italije znaša le 64 odstotkov, kar je raven, primerljiva s sredino šestdesetih let 20. stoletja. Razlogi za zaostajanje evropskih gospodarstev za ameriškim gospodarstvom so močno povezani s primerjalno visoko brezposelnostjo, ki tare večino evropskih gospodarstev in obremenjuje rast realne produktivnosti.

VEČ V TISKANI IZDAJI

Loading...