Po navedbah srbskega posebnega tožilca za organizirani kriminal Miljka Radisavljevića je "neposredni naročnik" umora nekdanji zloglasni vodja službe državne varnosti Radovan Marković, motiv za umor pa je bil političen. Marković je sicer zaradi drugih kaznivih dejanj v času režima nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića že v zaporu.
Ugibanj, da za umorom priznanega novinarja in vidnega nasprotnika Miloševićevega režima dejansko stoji nekdaj vplivna Miloševićeva soproga Mira Marković, ki v Srbiji krožijo že leta, tožilec zaenkrat ni želel komentirati. Kot je pojasnil, preiskava še traja, ali bo dosegla tudi ravni, ki so bile nad Markovićem, pa ne more napovedovati.
Poleg aretirane dvojice in Markovića naj bi pri umoru sodeloval še nekdanji sodelavec službe državne varnosti Miroslav Kurak, ki naj bi v Ćuruvijo tudi izstrelil smrtonosne strele. A Kuraka po poročanju medijev policiji ni uspelo ujeti; po nekaterih domnevah naj bi bil v Tanzaniji, kjer naj bi delal kot organizator lovskih popotovanj.
Srbski mediji so že pred dnevi poročali, da so se v primeru leta 1999 umorjenega Ćuruvije pojavile nove priče in da naj bi pristojni sedaj vendarle spisali obtožnico proti naročnikom, organizatorjem in izvršiteljem umora.
To je včeraj na novinarski konferenci potrdil posebni tožilec za organizirani kriminal Miljko Radisavljević, ki je pojasnil, da so omenjeno dvojico aretirali na podlagi pričanja Milorada Ulemeka Legije.
Kot je zatrdil, je Legija pričal brez postavljanja pogojev in v zameno ni prejel nobenih ugodnosti, vse njegove trditve pa so tudi večkrat preverili in jih nihče ne bo mogel ovreči, poroča beograjska tiskovna agencija Beta.
Novinarji so namreč nemudoma izrazili dvom v trditve Legije, nekdanjega poveljnika enote za posebne operacije JSO, ki je bil obsojen na 40 let zapora zaradi sodelovanja pri umoru nekdanjega srbskega premiera Zorana Đinđića.
Umor Ćuruvije 11. aprila 1999 velja za eno najtemnejših skrivnosti Srbije iz časov Miloševićevega režima. Vsaka oblast po demokratičnih spremembah leta 2000 je obljubljala, da bo umor rešila, a nobeni ni uspelo.
Lani se je preiskovanja znova lotila posebna komisija, v kateri so poleg policistov in obveščevalcev sodelovali tudi novinarji, predstavniki nevladnih organizacij in tuji strokovnjaki.
Takrat 50-letnega Slavka Ćuruvijo, vidnega kritika Miloševićevega režima, so neznanci ustrelili pred njegovim domom v Beogradu, in sicer le dobra dva tedna po začetku vojaškega posredovanja zveze Nato v Srbiji.
Ćuruvija je bil lastnik časnikov Dnevni telegraf in Evropljanin. Miloševićev režim je izhajanje Dnevnega telegrafa začasno prepovedal, Ćuruvijo pa je leto pred umorom večkrat denarno kaznoval "zaradi vznemirjanja javnosti" v tedniku Evropljanin.
V javnosti se je kot naročnica umora vedno omenjala Mira Marković, katere ime se je sicer omenjalo tudi v zvezi z umorom nekdanjega srbskega predsednika Ivana Stamboliča avgusta 2000. Markovićeva od leta 2003 živi v Rusiji, kjer je leta 2006 dobila azil, možnosti, da bi jo Rusija izročila Srbiji, pa naj ne bi bilo veliko.