Afera Benalla trese Macronovo administracijo: lahko nasilni varnostnik zruši predsednika?

Collomb, ki se zaradi afere sooča z vse bolj množičnimi pozivi k odstopu in obtožbami o prikrivanju škandala, je moral danes nastopiti pred komisijo za zakonodajo v francoski notranji skupščini, ki se je prav za to priložnost preoblikovala v preiskovalno komisijo.

Poslanci so ga zasuli z vprašanji, sam pa je poudaril, da je zavezan temu, da se zadeva v vseh preiskavah, ki so v teku, popolnoma razjasni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

26-letni Benalla je na protestih ob 1. maju kot "opazovalec" spremljal varnostne sile, videoposnetki pa so pokazali, kako je ob udarjal po demonstrantih. Kot je danes povedal Collomb, za navzočnost Benallaja na protestih ni vedel, za njegove nasilne izpade pa da je izvedel dan kasneje, poroča na spletu časnik Le Figaro.

Kot je poudaril, ga je takrat njegov glavni svetovalec obvestil o video posnetkih, na katerih je videti Benallajevo nasilje. Ta mu je povedal tudi, da je že seznanil urad francoskega predsednika Emanuela Macrona in vrh pariške policije.

Collomb je zato, kot je pojasnil danes, ocenil, da so bila dejstva že zabeležena na ustrezni ravni hierarhije in "zato se z zadevo nisem več ukvarjal", poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot navaja AFP, to pomeni, da je odgovornost za predajo primera pravosodju pripisal predsedniški palači.

Minister je dodal, da je po objavi afere v časniku Le Monde prejšnji teden zahteval poročilo policijskega inšpektorata, saj so takrat prišli na plan novi dokazi o tem, da je Benalla, ki ni pripadnik policijskih enot, na protestih nosil policijsko čelado z vizirjem, policijsko oznako in policijski walkie-talkie. Poslanec Guillaume Larrivé iz vrst opozicijskih Republikancev se je zato ob tem vprašal o obstoju "paralelne milice" v vrhu države.

Collomb je dejal, da po njegovem vedenju takšnih "paralelnih obtokov" ni, kako je Benalla prišel do omenjene policijske opreme, pa da bo pokazal inšpekcijski nadzor v policiji.

Notranji minister je sicer danes še zatrdil, da o primeru Benallaja s francoskim predsednikom ni govoril vse do objave afere v Le Mondu.

Francoski predsednik je o škandalu, ki bi se lahko izkazal kot doslej zanj najbolj škodljivega, več dni molčal, češ da bo o tem spregovoril "ko bo presodil, da je to koristno", je pa odredil reorganizacijo v predsedniški palači. Glede na to, da je ob lanskem prevzemu predsedniškega položaja obljubil obnovitev integritete in transparentnosti v vladi, je njegov molk naletel na ostre kritike.

Po sestanku v Elizejski palači v nedeljo zvečer, na katerem so se okoli Macrona zbrali najtesnejši sodelavci, tudi Collomb, so nato vendarle sporočili, da je Macron ravnanje Benallaja označil za nesprejemljivo.

Tiskovni predstavnik vlade Benjamin Griveaux je davi za radio RTL zatrdil, da je po mnenju Macrona dejanje Benallaja "šokantno, nesprejemljivo in da mora biti kaznovan". Predsednik "je miren in zelo odločen ugotoviti, kakšna je resnica", je dodal Griveaux in še poudaril, da to ni politična afera, navaja AFP.

Benallaja so po napadu na protestnike med prvomajskimi protesti sprva za dva tedna suspendirali brez plačila, a se je nato vrnil in se še naprej pojavljal v neposredni bližini Macrona. Olje na ogenj je prililo razkritje, da so mu kljub nasilju nad protestniki omogočili vselitev v prestižno stanovanje za vladne uslužbence ob Seni in mu zagotovili službeni avtomobil s šoferjem.

S položaja pomočnika vodje Macronovega kabineta, kjer je bil zadolžen za predsednikovo varnost, so Benallaja odpustili šele po objavi posnetka njegovega napada na protestnike v medijih, minuli petek. V nedeljo je preiskovalni sodnik proti njemu, njegovemu sodelavcu Vincentu Craseju, zaposlenemu pri Macronovi stranki Naprej republika, ter trojici visokih članov policije, ki jih sumijo predaje spornih video posnetkov Benallaju, uvedel preiskavo.

Benallaja oz. četverico so obremenili zaradi nasilja s strani javnega uslužbenca, zlorabe pooblastil, nezakonite uporabe policijskih oznak in sodelovanja pri nedovoljeni uporabi nadzornega posnetka. Zanje so uvedli sodni nadzor, kar pomeni, da ne smejo opravljati javnega položaja, nositi orožja ali stopati v stik z drugimi vpletenimi v afero.

Pred komisijo francoske skupščine je po Collombu danes nastopil še prefekt policije Michel Delpuech, ki je prav tako potrdil, da je za nasilje izvedel 2. maja. Tožilstvu o zadevi ni poročal, ker je bil mnenja, da je to pristojnost Macronovega urada.

Poleg parlamentarne in sodne preiskave je zaradi afere v teku tudi inšpekcijska preiskava v policiji, katere poročilo bo na voljo konec tedna.

Medtem se je danes odzval tudi Benalla. Kot so sporočili odvetniki v njegovem imenu, je na majskih protestih "pomagal" v policijski operaciji. Zatrdil je še, da njegova dejanja izkoriščajo za medijsko pozornost in politične zahteve.

"To osebno pobudo ... se očitno izkorišča za blatenje predsednika v okoliščinah, ki kljubujejo razumevanju," so še sporočili njegovi odvetniki.