65-letni "vožd", ki Rusiji kot predsednik ali premier vlada že od leta 1999

Vse kaže, da Putin tudi tokrat ne bo imel prave konkurence. Glavnemu opozicijskemu politiku Alekseju Navalnemu namreč ne bodo dovolili kandidirati.

65-letni "vožd", ki Rusiji kot predsednik ali premier vlada že od leta 1999, se dolgo ni izjasnil, ali se bo potegoval za še en šestletni mandat, sredi decembra pa je vendarle sporočil, da bo kandidiral kot neodvisni kandidat. Po nekaterih navedbah naj bi Putin odlašal z objavo kandidature, da bi bila predvolilna kampanja čim krajša.

Putin uživa široko podporo med Rusi in bo na volitvah po pričakovanjih gladko zmagal. Po nedavno objavljeni anketi bi zanj glasovalo kar 75 odstotkov Rusov, čeprav še ni objavil svojega volilnega programa. Putin je na decembrski letni novinarski konferenci dejal, da pričakuje široko podporo političnih strank in javnosti, ki z njim delijo poglede na razvoj države.

Kot vse kaže, Putin tudi na tokratnih volitvah ne bo imel prave konkurence. Vodilnemu opozicijskemu politiku 41-letnemu Alekseju Navalnemu oblasti ne bodo dovolile nastopiti. Volilna komisija mu je tik pred koncem leta prepovedala kandidaturo, saj je bil leta 2013 zaradi poneverb pogojno obsojen na pet let zapora.

Po navedbah virov blizu ruskemu vrhu, ki jih navajajo tuje tiskovne agencije, naj bi sicer resno razpravljali, da bi Navalnemu dovolili kandidirati, a naj bi se na koncu odločili, da njegova kandidatura zaradi "negativnega hrupa", ki bi ga povzročil, ne bi bila sprejemljiva.

Eden najglasnejših kritikov Kremlja je v preteklih mesecih prepotoval Rusijo po dolgem in počez, organiziral zborovanja in poskušal osebno nagovoriti čim več Rusov. V številnih mestih so njegova zborovanja privabila velike množice. Oblasti so ga sicer večkrat zaprle, ker ni imel dovoljenja za svoje shode. Nazadnje je bil oktobra za zapahi 20 dni.

Putin je na letni novinarski konferenci za Navalnega dejal, da je samo ruska različica bivšega gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija, ki zdaj rovari v ukrajinski politiki. "Ali želite, da bi množica Sakašvilijev tekala naokoli? Ali želite, da destabilizirajo razmere v državi? Prepričan sem, da velika večina ruskih državljanov tega ne želi in ne bo dovolila," je dejal.

Zaradi zahtevnih pogojev za vložitev kandidature bi se lahko zgodilo, da se bosta s Putinom pomerila samo kandidata "opozicijskih" komunistov Pavel Grudinin in nacionalistov Vladimir Žirinovski, ki pa ne predstavljata prave opozicije in v glavnem podpirata Putinovo politiko.

V pisani množici kandidatov, ki želijo vstopiti v tekmo za predsedniški položaj, izstopa Ksenija Sobčak, hči Putinovega političnega mentorja Anatolija Sobčaka. 36-letna voditeljica resničnostnega šova in televizijska voditeljica pravi, da se na volitve podaja kot protestna kandidatka.

Nekateri analitiki sicer menijo, da gre za kandidaturo s podporo Kremlja, katere cilj je okrepiti legitimnost volitev in razdeliti liberalno opozicijo. Sobčakova, ki ji pravijo tudi ruska Paris Hilton, je nedavno opravila intervju s Putinom za televizijsko oddajo o svojem očetu, ki jo je pripravljala. Kot je dejala, se je takrat že odločila, da bo kandidirala in je o tem obvestila Putina, ki po njenih navedbah "ni bil videti vesel".

Sama zavrača navedbe, da je njena kandidatura zgolj predstava v režiji Kremlja. "Nisem imela nobenih neposrednih in posrednih stikov s predsedniško administracijo o tem. Ne potrebujem njihovega blagoslova, lahko se sama odločim, kaj bom počela," je po navedbah časnika Guardian zapisala na svojem blogu.

Anatolij Sobčak je bil v 90. letih prejšnjega stoletja župan Sankt Peterburga, Putin pa je bil njegov namestnik. Ruski predsednik je ob številnih priložnostih dejal, da se lahko za svojo politično kariero zahvali Sobčaku, ki je umrl leta 2000.

Sobčakova je za Navalnega dejala, da je njen prijatelj in zaveznik, in izrazila upanje, da jo bo podprl. Izjavila je tudi, da je pripravljena umakniti svojo kandidaturo, če bodo Navalnemu dovolili nastopiti na volitvah.

V Rusiji veljajo ostri pogoji za vložitev kandidature na predsedniških volitvah. Političnim strankam, ki so zastopane v dumi ali zakonodajnih telesih vsaj tretjine federalnih enot, ni treba zbirati podpisov državljanov. Kandidati zunajparlamentarnih strank morajo zbrati 105.000 podpisov, neodvisni kandidati pa celo 315.000. Kritiki očitajo oblastem, da je brez podpore politične stranke praktično nemogoče zbrati tolikšno število podpisov.

Prvi krog predsedniških volitev bo potekal na četrto obletnico ruske priključitve ukrajinskega polotoka Krim, ki je mednarodna skupnost ne priznava. Morebitni drugi krog bo tri tedne kasneje, 8. aprila.