Ministrstvo za posamično reševanje primerov
Na ministrstvu opozarjajo, da obravnavajo tiste vire hrupa, ki so kot taki določeni v okoljskih predpisih. "Pri tem gre za vire hrupa, ki mu je izpostavljenih večje število prebivalcev za daljši čas in katerega raven je blizu ali nad mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa iz predpisa," so pojasnili za STA. Kot primer navajajo hrup zaradi prometa po prometno najbolj obremenjenih cestah in železniških progah.
Skladno z obravnavo hrupa v evropski okoljski zakonodaji slovenski okoljski predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom, ne obravnavajo zvonjenja cerkvenih zvonov, pojasnjujejo.
Ministrstvo svetuje, naj se primeri, ko je zvonjenje moteče za okoliške prebivalce, obravnavajo posamično, rešitev pa naj se poišče v dogovoru med prebivalci in predstojnikom cerkve. "Urejanje režima zvonjenja cerkva s predpisom in neodvisno od značilnosti zvonov in lokacije cerkve ne bi bila ustrezna rešitev," navajajo.
Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je v pisni poslanski pobudi iz sredine oktobra, naslovljeni na ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana, predlagal ustrezno spremembo veljavne uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Med vire onesnaževanja okolja s hrupom naj bi po njegovem predlogu dodali tudi zvonove in druge nepremične samostojne zvočne naprave.
SŠK se sklicuje na ustavo in evropsko uredbo
Slovenska škofovska konferenca (SŠK) odločno nasprotuje pobudam, da bi cerkveno zvonjenje kot vir onesnaževanja uvrstili v uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa. Kot razlog navajajo evropsko direktivo, ki zvonjenja ne uvršča med hrup, ter odločbo ustavnega sodišča iz aprila 2010. Glede na slednjo je zvonjenje v skladu z ustavo, so navedli za STA.
Jakost zvonov je bila ponekod že izmerjena, po ugotovitvah pa njihova moč ne presega zakonsko določenih norm, zagotavljajo. Po njihovih besedah zvoka zvonov sicer ni mogoče zmanjšati, je pa mogoče prilagoditi čas in dolžino zvonjenja. SŠK vsako leto izda Bogoslužni koledar, ki vsebuje tudi "koledar zvonjenja" in velja za celotno Cerkev na Slovenskem, so še zapisali.
Zvonjenje zvonov lahko povzroči vznemirjenost in motne spanja
Na Inštitutu za varovanje zdravja RS na svoji spletni strani navajajo, da zvonjenje zvonov pomeni zvočno sporočilo cerkve vernikom in ne neželenega ropota pri delovanju neke naprave. "A tudi melodija zvonjenja v določenih okoliščinah lahko za posameznike postane moteča na enak način kot hrup," opozarja Sonja Jeram z inštituta.
Zvonjenje zvonov s stališča varovanja zdravja in počutja ljudi lahko po njenih besedah povzroča predvsem vznemirjenost in motnje spanja. Ni pa pričakovati, da bi zvonjenje lahko povzročilo bolezni srca in ožilja, pravi.
Poškodbe sluha so možne le pri tistih, ki so neposredno izpostavljeni zvonjenju, npr. pri pritrkovalcih. Na inštitutu zato v času pritrkavanja priporočajo uporabo zaščitne opreme.